Japonska za začetnike

12.07.2015 ob 02:00

Kriva, kot se mi zdi, je kar Irena: zaradi njenega nalezljivega, osvobajajočega navdušenja je zdaj lažje tudi nekaterim drugim japonoljubcem, niponofilom ali kako se nam že reče. Hvala. Takole. Škoda je samo, da se moramo nekateri od tistih drugih zadovoljiti z robo iz druge roke, recimo sejmom Hyper Japan v tisti katedrali potrošniške banalnosti, O2. Hyper Japan je bil doslej v razstavišču Earl’s Court; zelo pogosto je bil imenitna mešanica čudovite lapidarnosti japonske popularne kulture, zahodnega fanovstva oziroma poskusov prilaščanja j-glasbe, zanimivega fetišiziranja ter hranogazmov, za nameček pa je bil že od začetka tudi zatočišče lokalnih ljubiteljev cosplayja. (Po novem je na voljo tudi božična izdaja sejma, v Tobacco Docku, ampak še nisem bil na nobeni od njih.) Seveda gre za komercialno zadevo in ne tečaj japonske kulture in umetnosti, vendar pa doslej to nekako ni motilo. Včeraj… včeraj pa me je že za začetek poparila neskončno dolga vrsta obiskovalcev (kljub vstopnici, kupljeni v predprodaji), zaradi katere so po skoraj poldrugi uri čakanja pred “londonskim domom razvedrila” začeli popuščati živci tudi sočakajočim Britancem in Japoncem. Vendar pa je bil to šele začetek: resda sem videl Yoshikija (Jošikija?), ki na prvi fotografiji igra klavir in ne bobnov, in Toshija (Tošija?) iz X Japan – X Japan! – ter LOST ASH, vse ostalo pa je bilo precej žalobno, razmajano in utrujeno: na voljo je bilo skoraj vse komercialno, konvencionalno, varno in razredečeno – in nič nenavadnega, drugačnega, drugega, nevarnega, radikalnega, nefiltriranega. Kar ima, jasno, tudi svoje mesto, seveda, vendar pa sem vseeno pričakoval malo več. Ersatz je sicer vedno slab nadomestek za realnost; edino, kar lahko štejem tokatnemu Hyper Japan v O2 v plus, je to, da se ni nikomur zdelo vredno niti pretvarjati, da gre za karkoli drugega.

Ampak vseeno. Lepo je bilo, da sem se naučil, da beseda taihaibi – 退廃美- pomeni kratkotrajna lepota uničenja; razložil jo je Daiki, pevec LOST ASH (drugi z leve na zadnji fotografiji). Mislim, le kako sem doslej sploh lahko živel brez nje?

  • Share/Bookmark
 

2 komentarjev na “Japonska za začetnike”

  1. irena irena pravi:

    mislim, da japonščina resno konkurira nemščini na področju besed za vse tiste občutke in dejanja, ki v ostalih jezikih niso ubesedena. ampak japonščina vedno zveni bolj poetično, zato zmaga. :)

  2. tadej tadej pravi:

    Jaz sem res čisti začetnik, vendar sem vseeno opazil, kako zelo logične so stvari; in ko so logične, jih je mogoče drugače ubesediti. Mislim, resda zelo dolgo časa špegam – poglej: のぞき見 – in sem čisto fasciniran, vendar pa bom res moral začeti šparati in skočiti v globoki del bazena. Projekt, huh!

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !