Kino za valentinovo

13.02.2013 ob 19:20

Film, vsaj načelno, v kino naj ne bi prišel stihijsko, po naključju; oziroma: program v lokalnem kinu nikoli ne bi smel biti odvisen samo od ponudbe ali povpraševanja, filmski program bi moral zavezovati fanatizmu (ali kako se že reče). To se v glavnem ne dogaja, razen če ne gre za repertorarna kina ali kinoteke. In ko se v kakšnem komercialnem kinu na kakšen poseben dan pojavi takšen dvojček – no, double bill, če že hočete -, kot se bo v Curzon Soho za valentinovo, je res prima.

Najprej, zgodaj zvečer, je na vrsti najboljši film o ljubezni sploh, Hanekejeva mojstrovina Amour oziroma Ljubezen, potem pa bo na sporedu še Hawksova klasika The Big Sleep oziroma Veliki sen (1946). “In kako bi brandy, gospod?” je vprašal Sternwood, torej Charles Waldron. “V kozarcu,” je odgovoril Marlowe, torej Humprey Bogart. Marlowe, Philip Marlowe. “Jaz zbiram blondinke. Pa steklenice tudi.” Med temi blondinkami, sicer nekoliko temnejšimi, rumenorjavimi, je bila vsekakor tudi Vivian Sternwood Rutledge, torej Lauren Bacall. Marlowe mogoče res ni bil največji romantik, ne glede na to, kako “najbolj lušten” je bil, ampak na ljubezen se je pa vseeno spoznal. Tako kot se je nanjo spoznal Georges, torej Jean-Louis Trintignant, ki je v Ljubezni trpko pripomnil: “Kar gre in gre, potem pa je vsega konec.” Emanuelle Riva si za vlogo Anne zasluži čisto vse nagrade, ki jih je in ki jih še bo dobila, in tudi Amour bi moral dobiti vse oskarje, za katere je bil nominiran. Valentinovo v kinu, vsaj v tem Curzonu, je zanimiva opcija. To, ali pa ignoriranje vsega skupaj.

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !