Jessie Ware, Rough Trade East

22.08.2012 ob 11:17

Vrsta pred Rough Trade East (passim) je bila daljša kot običajno, čeprav je bilo vse drugo kot običajno – v ponedeljek zjutraj po album, po zapestne trakove, vse to – in tudi čakajoči so bili podobna mešanica kot običajno. Zelo mogoče je, da je vsega krivo to, da se je current kot pridevnik v zadnjih letih izrodil v samostalnik (in teče, hej, skupaj s tokom…), ne samo v konvencionalni popularni kulturi, ampak tudi na njeni bankini oziroma alternativi; brez konvencionalnega, banalnega in prozaičnega, kot je precej očitno, alternativa nima posebnega smisla oziroma sploh ni mogoča. Skratka. Jessie Ware, 27-letna pevka in tekstopiska iz Brixtona, se ni pričarala iz nič. Čeprav je bila športna novinarka (za Jewish Chronicle), je začela kot spremljevalna vokalistka, tako za nekdanjega sošolca Jacka Peñateja kot za SBTRKT-ja na super Nervous; takrat sem tudi sam prvič slišal zanjo oziroma njen glas: zelo soul, zelo soul in zelo soul. Potem je pela še na Jokerjevi Vision in Samphajevi Valentine, njen prvi singel pa je bil Strangest Feeling, trpka, močna pesem o koncu razmerja. V ponedeljek je izšel njen prvi album, Devotion; kritike so bile nekeje med prav dobro in odlično (bolj na odlični strani), in to upravičeno. “Zelo nalezljivo, tole,” je rekel Cameron. In tako zapeljivo, da je kar na zanki.

V Rough Trade East je kratko predstavitev plošče začela z naslovno pesmijo.

YouTube slika preogleda

Zadnja pa je bila Running, čudovito hrepeneča Running. Že samo zaradi tvojih besed / bi lahko izjokala tisoč solz / Besed, zaradi katerih sem / ostala vsa ta leta. // Bežim, zaradi tebe bežim… // Samo to hočem vedeti, ali čutiš isto / če ja, potem bom za vedno ostala / tekla bom in bom padla / tudi če vse izgubim / pa bom tekla in bom padla / tudi če vse izgubim.

YouTube slika preogleda

Mogoče, bralec, raje ne bi ponovil tega, kaj sem ji rekel, ko je podpisovala plošče. Ne? “Po pravici povedano, vaša plošča me je čisto osrečila.” – “Oh, kako zelo, zelo prijazno od vas. Najlepša hvala, res najlepša hvala.” – “Ne, najlepša hvala vam. Res.” Ne, res ni bil sokratski dialog. Se je pa zelo, zelo široko nasmehnila.

Potem je bil, prav tako običajno, čas tudi za to, da Jessie Ware že nekdo razglasi za eno od jesenskih trendseteric (in če sem že pri tem, Sade kot vzornica je zdaj čisto povsod). Čeprav je, torej, zelo current, ne moremo kar dvigniti nosov in začeti samozadovoljno mrmrati, kako, da bo očitno plesala samo eno poletje in kako da je vprašanje, če se bo le izognila prepogosti usodi elegantnih, hladnih soul pevk ter izginila v megli salonskega funka. No To Love? Oh, ja.

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !