TOY (in Savages), Xoyo

12.04.2012 ob 11:26

Pred nekaj leti so bili Joe Lean and the Jing Jang Jong “prihodnost” britanske indie muzike; najprej so bili vsepovsod (tudi tukaj), potem pa so tik pred izidom umaknili svoj debitantski album (vendar ne dovolj hitro, da mu v NME ne bi dali ocene 8/10) in je bilo vsega konec. Ampak ne ravno. Na pogorišču Joe Lean and the Jing Jang Jong je pognal nov bend; oziroma drugače: Jing, Jang in Jong – Tom Dougall, Dominic O’Dair in Maxim Barron – so ustanovili Toy (no, TOY, kot se mi zdi, da bodo vztrajali), našli novega bobnarja in klaviaturistko, spremenili tečaj ter postali fantastično, osupljivo zanimivi. Prvič sem jih videl lanskega oktobra, ko so bili predskupina Horrorsom v Roundhousu in če že kaj, so po nekaj mesecih samo še boljši. Ter še bolj fantastični. Ne, v Roundhousu ni šlo za pravi “vse o Evi”, ampak je bilo precej nevarno blizu. Mogoče pa je res, da sem še vedno, tako kot vedno, očaran nad motorikom, hipnotičnim ritmom nemških avtocest, ter pulzirajočimi sinti; TOY pa so temu dodali še malo postpunka in shoegazinga ter še več krautrocka in psihedelije.

“Kot punce izgledate!” je zavpil Alex, ko so prišli na oder v Xoyu. “Celo vaša punca izgleda kot punca!” Seveda je vse skupaj zelo derivativno – tudi pričeske, “pet zaves iz las”, kot je bilo rečeno – in seveda imajo krasno zbirko plošč, vendar pa je bilo super. Njihov prvi pravi singel je Motoring (res prvi, vendar v zelo skromni nakladi, je izšel že lani). Po mojem bi mu, in to ne samo zaradi naslova, res pristajal še tisti pravi, echt motorik podaljšek (kakršni spremljajo v glavnem vse njihove pesmi), vendar pa so singli dandanes očitno krajši.

YouTube slika preogleda

Za TOY je ogreval dekliški kvartet Savages. V bistvu se mi je zdelo, da jih je prišlo poslušat še več ljudi kot glavno atrakcijo; morda zato, ker so še eden izmed “najboljših novih bendov v Londonu”. Ali pa so se TOY morda že naveličali?

YouTube slika preogleda

To je bil sicer eden od tistih večerov… Tisto res neprijetno usnjeno jakno z okrasnimi resicami, recimo, je imel oblečeno Alex Kapranos, ki se pogovarja zelo animirano in tudi zelo gestikulira.

V bistvu je bil večer v kraljestvu špičakov.

V Xoyu pa sem sicer še vedno fasciniran nad oblazinjenimi stenami. Še vedno.

Ali gre res samo za zvočno izolacijo? Od scensterjev se ti sicer lahko zvrti v glavi. In to ne samo zaradi njihove kapricioznosti.

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !