Neue Slowenische London

4.04.2012 ob 19:25

Toliko Neue Slowenische Kunsta, kot ga je v Londonu zdaj (in ga še bo) – manjša razstava v Chelsea Place, pregledni Irwini v galeriji Calvert 22 ter simpozij o NSK v Tate Modern, vključno s koncertom Laibachov – ni bilo že zelo dolgo časa; no, še nikoli. Prima. Del razstave v galeriji Calvert 22 je tudi velikanski plakat Time for a new state na panoju v Elephant and Castlu. Elephant, kot se mu reče na kratko, je bil včasih brezkompromisna neobrutalistična utopija, zdaj pa se je začela obsežna regeneracija cele soseske, predvsem z rušenjem velikanskega, “vzhodnoberlinskega” blokovskega kompleksa Heygate Estate (za postajo podzemne). Time for a new estate? Od psihogeografije se ti lahko v Londonu res zvrti v glavi. “Lepo, tole,” mi je rekla gospa, ki je šla mimo. “In kaj oglašujejo? Srečo?” Da, gospa, srečo. Tako vsaj nekateri pravijo. “Lepo, lepo.”

Kako zelo je Elephant and Castle “vzhodnoberlinski”? No, precej. Zelo. Bloki bi lahko bili dosti lepše ohrajeni, vendar pa se stvari nekako niso iztekle. Tista kovinska kocka levo od plakata je sicer spomenik Michaelu Faradayju (rodil se je v vasi Newington Butts, ki jo je kasneje povozil – pohodil? – Elephant and Castle), obenem pa je tudi ena od razdelilnih postaj za podzemno. Za plaktatom je London College of Communication, sicer del University of the Arts (tako kot, med drugimi, Central Saint Martins in Chelsea College). Čisto, čisto na levi strani posnetka je začetek Alexander Fleming House, ki jo je sprojektiral Ernö Goldfinger; ni sicer tako imenitna kot je njegov Trellick Tower v severnem Kensingtonu, vendar pa je zanimiva.

YouTube slika preogleda

Ampak stvari se včasih ne dogajajo samo v troje. Dobrih sto metrov, za tistim levim vogalom na posnetku, je namreč Coronet, bivše gledališče/kino, zdaj pa “multimedijsko nočni lokal”, v glavnem torej koncertna dvorana in disko; v glavnem se iz Coroneta spominjam čudovitega polnočnega koncerta The Libertines marca 2004. In kdo bo tam nastopil 28. aprila?

Deset minut kasneje se je ulilo. In je padalo in je padalo. Vendar me to res ne bi smelo presenetiti, saj je vendar april, za katerega je že Neil Gaiman napisal: “Tistega aprila je bilo mrzlo in, kot je značilno za angleške pomladi, zoprno spremenljivo.” (Glej no, brezsramna samopromocija.)  Na otvoritvi razstave v Calvert 22 je bilo zelo v redu.

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !