Oh.

27.02.2012 ob 02:42

Kolikokrat moraš prebrati kakšno knjigo, da se ti končno posveti, da nekaj ne štima? V mojem primeru več kot stokrat (pa še to je zelo konservativna ocena). “Včasih, kadar je Puck poganjal malo črno ploščico proti enim od vratec, se je vratar vrgel kar počez. Branilci in naskakujoči napadalci so treskali skupaj in padali. Vratar je pregnal Pucka nazaj na sredo ledene plošče. Igralci so se brž znašli in so se podili za njim sem ter tja kakor na lovu. Občinstvo je bilo vročično.” Tole je odlomek iz prevoda čudovite kratke zgodbe Dva učenca izgineta, ki je izšla v Pujsu pri brivcu Ericha Kästnerja (Mladinska knjiga, 1972). Pujs pri brivcu, Das Schwein beim Friseur, je bila (no, pa tudi je, skupaj s Piko Nogavičko), moja konvalescentna knjiga: kadarkoli sem bil bolan, sem se zatekel v ta unverwechselbar kästnerisch svet, kot pravijo, in potem je že bilo v redu. Skratka, ko sem bil bolan prejšnji konec tedna, pa se mi je prvič – resno, prvič – tisti Puck zdel nekoliko nenavaden; očitno sem bil res vročičen. Za kaj gre? Matz in Uli sta iz svoje internatske gimnazije “izginila” na zimske olimpijske igre v Garmisch-Partenkirchnu. Po spletu naključij si ogledata hokejsko tekmo Britanija – Kanada, na kateri so slavili Britanci (pri Kästnerju sicer “Angleži”), zmagoviti gol pa je dal Jimmy, ki je Matzu popoldne potegnil kapo čez oči. Prav med opisovanjem te tekme se pojavi Puck; ne, Jimmy se ne piše Puck (pisal se je Chappell, kot se da izvedeti na internetu). In ker je bilo pač tako, sem splezal na knjižno polico in poiskal izvirnik. “Manchmal, wenn der Puck, die kleine schwarze Scheibe, gegen eins der Tore schnellte, warf sich der Tormann darüber. Die Verteidiger und die heranbrausenden Gegner prallten zusammen und stürzten. Der Torhüter schleuderte den Puck in die Mitte der Eisfläche zurück. Die Spieler erhoben sich hastig und flitzen hinter ihnen her wie die wilde Jagd. Das Publikum fieberte.” Torej je bil Puck v resnici plošček oziroma puck in ni nič sam poganjal, ampak se je z veliko hitrostjo približeval vratom (in ne vratcem, če smo že pri tem). Tudi pravi prevajalski mojstri se torej lahko zmotijo in kaj spregledajo. In Jože Šmit je bil vsekakor mojster. Za svoje odkritje sem – nekoliko vročično – takoj povedal staremu prijatelju Andreju (staremu: ker se poznava tako dolgo časa in ne zato, ker bi bil Andrej star). “Če ga bomo kdaj ponatisnili, bomo to seveda popravili,” mi je obljubil.

  • Share/Bookmark
 

3 komentarjev na “Oh.”

  1. daft pravi:

    Gospod Šmit je raje bral knjige kot igral (ali vsaj gledal) hokej. Kar v bistvu ni nič slabega. Sem pa prepričan, da je vsakega prevajalca, ki je prebral tvoj (nadvse zabaven) tekst – oblil mrzel pot. :)

  2. tadej tadej pravi:

    V bistvu, daft, je bil bolj post-it opomba samemu sebi. Leposlovja doslej nisem veliko prevajal, lani pa kar, in na začetku naredil, kot se reče, čisto vse – ampak res čisto vse – začetniške napake (o tem kdaj drugič). Urednica in lektorica pri založbi, za katero sem delal, sta bili prima in sem se res veliko naučil; podobno kot je bilo pri stvarni literaturi, ki sem jo prevajal prej in sem bil, jasno, hvaležen za pomoč, trike in nasvete, ki sem jih dobil od tamkajšnje urednice. Je pa res, da sem mogoče začel zdaj stvari brati bolj previdno. Kaj pa vem. Ampak res: brez strpnosti, res, se še čevelj ne obuje :)

  3. losulja pravi:

    Po eni strani mu tega ne bi bilo treba vedeti, saj je nemški izraz \Eishockeyscheibe\, \der Puck\ pa prihaja iz angleščine. Sicer ne verjamem, da se nemški izraz uporablja, vseeno. Dandanašnji te stvari pogooglamo, prej pač niso.

    Problem je nekje drugje :-): iz nemškega besedila je jasno razvidno, kaj je Puck, saj ga Kaestner razloži v vrinjenem pojasnilu. Se pravi, da je netočen prevod prej posledica odločitve kot pomote. In čisto možno je tudi, da slovenskega besedila ne … pokvari. Dokler ne poznaš izvirnika. Puck je brez težav lahko tudi ime …

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !