Oberhofer, The Lexington

23.02.2012 ob 08:11

“Seveda moramo skrbeti za lačne ameriške otroke,” je rekel Alex. In sva šla: Oberhofer je bila v dveh tednih že druga porcija mladega ameriškega rocka v Lexingtonu (na tistem klancu nad King’s Crossom; očitno mi je ta fraza tako všeč, da jo bom kar naprej ponavljal). Glavni v skupini je 21-letni Brad Oberhofer.

Skratka, za Oberhoferja, indie-rock wunderkinda, mi je prvi, pred dobrim letom dni, povedal moj ameriški prijatelj Ricky; oba sta namreč doma iz Tacome v zvezni državi Washington in oba zdaj živita v Brooklynu (razen te transverzale, se mi zdi, nimata skupnega nič drugega, vendar pa je včasih lokalpatriotizem zanimiva reč). Takrat je imel Oberhofer za sabo en singel, modno čeprav zgolj onomatopoejsko naslovljenega o0Oo0O0o, ki pa mi je bil zelo všeč, vsaj delno, zaradi besedila, ki gre takole: Vem, da me ljubiš / vendar sem preveč prekleto lačen / ljubezni, ki je ne potrebujem / in vem, da so ti všeč moji ČEVLJI. Mislim, le kako mi to ne bi bilo všeč? Sorodne duše in to. Pred letom dni je bil na vrsti še drugi singel, Away Frm U (b-stran je bila njegova prva prava pesem, takrat poldrugo leto stara Dead Girls Dance), letos, natanko na moj rojstni dan, pa še tretji, Gotta Go (še enkrat hvala za darilo, Ricky). Besedilo je podobno polno, če sem zelo olikan, mladostnega, usodepolnega solipsizma – Nočem, da me zapustiš / kajti to bilo zame preveč žalostno / nočem, da greš / nočem da greš oh, oh / nočem, da greš oh, oh / nočem da greš oh, oh, oh, oh, oh! – vse skupaj pa je bilo fantastično nalezljivo.

YouTube slika preogleda

Koncert je bil kratek, jedrnat, energičen in prima; Oberhofer je zdaj na svoji prvi evropski turneji, oh, oh, po Parizu, kjer jo je začel, pa je bil na vrsti London, oh, oh. Je torej prihodnost indie rocka? To je napačno vprašanje: kaj pa če je prihodnost popa? Njegov prvi album, Time Capsules II, bo izšel marca. In ja, tudi besedila bodo nekoč boljša. (V petek: Rammstein.)

  • Share/Bookmark
 

2 komentarjev na “Oberhofer, The Lexington”

  1. beatnik pravi:

    Se strinjam z oceno koncerta. Besedila so res adolescentna, ampak saj jih je napisal kot najstnik. Fant odrasca in pri tem zveni iskreno, igrivo in ravno prav ekscentricno.

  2. tadej tadej pravi:

    Jep, zelo točno, beatnik. Številke pa to… Kaj pa tisti kofe?

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !