Les devoirs, 2.

25.01.2011 ob 23:03

Dolge počitnice? Ne, opravki in vse to. Selitev, zelo kmalu. Pa še francoščina se je začela, Élémentaire III. Ker smo zbrani z vseh začetniških vetrov in še novega učitelja imamo, smo najprej  ponavljali passé composé, potem pa smo se začeli učiti imparfait. Veliko stvari sem jasno pozabil, vendar sem se potem, drugi teden, malo ogrel. Tole je en del domače naloge, v kateri smo morali uporabiti oboje, torej passé composé in imparfait. Nalogi se je reklo L’album des souvenirs.

Mon plus vieux souvenir d’enfant

J’avais trois ans. Mon frère Matjaž a couru dans le couloir et j’ai suivi. À la fin du couloir, menant au balcon, il y avait une porte vitrée. Matjaž est arrivé sur le balcon avant moi et il a fermé la porte. Je n’ai pas vu la porte fermée et j’ai traversé le verre. J’ai nécessité quatre points de suture sur ma tête.

Mon premier livre

Tous les jours, je lisais quelqes chapitres du Fifi Brindacier de Astrid Lindgren. J’adorais Fifi – »une la fille la plus forte du monde« – et j’adore Fifi toujours aussi.

Mon meilleur prof

J’adoirais ma professeur de mathématiques. J’etais mauvais en maths sauf madame Tomec a prof passionné: son enthousiasme était comme une drogue, mais l’enthousiasme de madame Tomec était très contagieux.

(Marko, ki sem ga zamoril za pomoč – in mi je popravil moje običajno napačne svojilne zaimke in eno nikalnico, z drugimi stvarmi pa se ni ukvarjal – mi je sicer rekel, da napredujem. Hura. Potem je dodal: “Sicer pa, tudi jaz sem se danes nekaj naučil. Recimo to, kako se reče Pika Nogavička po francosko. Jamais lu, vu!” Hvala.)

  • Share/Bookmark
 

17 komentarjev na “Les devoirs, 2.”

  1. alcessa pravi:

    J’adoirais ma professeur de mathématiques, aussi! :-)

  2. Dajana Dajana pravi:

    Fifi se reče po francosko Pipi Dugačarapa? :shock:

  3. napo pravi:

    heh, sem rajtal, da bo pri meileur profesorju kakšna o dr. korenu stekla … francoski naturalizem, pa to :-)

  4. 1tujec 1tujec pravi:

    Zdravo! Prebral sem tvojo domačo nalogo, ki je v celoti gledano dobra, bi pa izpostavil nekaj malenkosti, ki morda niso tako dobre.

    Ne vem, če si se zatipkal, ampak imparfait 1. os. ed. se glasi “j’adorais”.

    Meilleur se napiše z dvema “l”.

    Ne razumem, kaj si želel povedati z drugim stavkom pod naslovom “Mon meilleur prof”.

    Ne moreš reči “une fille la plus forte du monde”, tako kot ne moreš reči “a strongest girl in the world”.

    Navedeno suhoparno, a dobronamerno.

  5. kinkitone kinkitone pravi:

    Je suis pour les nôtres!

  6. tadej tadej pravi:

    Hvala, 1tujec. Ja, tisti “j’adorais” se mi je res zatipkal in za “meilleur” bi rekel isto, ker je v delovnem zvezku napisno prav, samo tipkanja v francoščini res nisem navajen in se zelo-zelo lovim. Res pa je, da ne vem, koliko stvari se ti sploh lahko zatipka :) Pri tistem drugem stavku sem hotel povedati, da sem bil pri matematiki slabo, AMPAK da je bil entuziazem profesorice Tomčeve zelo nalezljiv. In pa: a je potem “la fille la plus…”? Vsekakor pa hvala za spodbudne besede. Napo: ne, ne, ker ne morem tekmovati z zadnjo lansko številko Primerjalne književnosti, v kateri je objavljen tudi sonet Borisa A. Novaka ob Korenovi osemdesetletnici; samo nekaj malega v francoščini vsekakor ni dovolj :) Dajana: ja, šokantno, ne :))) Alcessa: ja, takšne so, te učiteljice. Tudi če odštejem moje tipkarske napake :))) In ja, kinki, j’adorais les nôtres aussi! :)))

  7. Pika Blogavička pravi:

    Selitev? SELITEV? Tista stvar, ki ni v prvi deseterici najbolj travmatičnih stvari na svetu, vendar bi morala biti? Kdaj? Kako? KAM? :)

  8. maja pravi:

    Selitev?? Pa ne, da so te tiste sosede zgoraj tako daleč priterale?

  9. dnzvr. pravi:

    Ja, daj povej kaj o selitvi. Pa ne po francosko.

  10. 1tujec 1tujec pravi:

    Voilà, saj znaš, pravilno je “la fille la plus forte du monde”.

    Evo en prevod čim bližje originalu tistega drugega stavka:
    “J’étais mauvais en maths, mais l’enthousiasme de madame Tomc était très contagieux (je bil nalezljiv) / agissait comme une drogue (je deloval kot droga)”.

  11. tadej tadej pravi:

    Oh, še enkrat hvala, 1tujec. Bom popravil. In “était très contagieux” bolj razumem, mogoče tudi zato, ker bi se pri “agir” vseeno odločil za passé composé, torej “a agi”; ne vem, čisto po občutku, ampak občutki so ena varljiva reč, ne samo na začetku učenja tujega jezika :) Ah, dnzvr., maja in Pika: ne, ne samo zaradi sosed, menda so spremembe tudi sicer v redu. Čeprav so, ravno tako kot občutki, ena varljiva reč :))) Zelo kmalu več :)

  12. 1tujec 1tujec pravi:

    Občutki so res varljiva reč, ampak včasih ti takoj dajo slutiti nekaj, do česar se razum sploh ne more dokopati ali pa za to potrebuje veliko časa.

    Une petite touche finale, mimogrede sem opazil, v odstavku “Mon premier livre”, da si skupaj dal besedi “toujours” in “aussi”, ki v takem kontekstu ne gresta skupaj. Dovolj je, če rečeš samo “toujours”, lahko pa “toujours” nadomestiš z “encore”, ki ima v tem kontekstu enak pomen, pa boš imel v zadnjem stavku celo rimo: “… et je adORE Fifi encORE” ali z zaimkom “… et je l’adore encORE”.

    In še en nasvet glede passé composé-ja in imparfait-ja: velikokrat lahko uporabiš katerega koli od obeh časov, neodvisno od glagola, ki ga spregaš; glavna razlika med obema je, da te glagol, spregan v imparfait-ju, postavi znotraj samega dogajanja, medtem ko v primeru glagola, spreganega v passé composé-ju, dogajanje spremljaš za nazaj in ga dojemaš kot celoto. To bi lahko do NEKE MERE primerjali z vidom slovenskih glagolov; na primer padel sem – padal sem. Če želim reči, da sem padel, bom uporabil passé composé: “je suis tombé(e)”, če želim poudariti trajanje padanja ali želim dejanje padanja prekiniti s kakšnim dogodkom, bom uporabil imparfait: “je tombais”. Z imparfait-jem dogajanju/dejanju damo vrednost opisa ozadja, okoliščin, s passé composé-jem pa dogajanja/dejanja v pripovedi štrlijo kot dogodki.

    Da se vrnem še k primerjavi obeh časov v francoščini z glagolskim vidom v slovenščini; koncepta se ne pokrivata, glagolski vid nam lahko samo olajša razumevanje mehanike obeh časov. Tako se ti bo v nadaljevanju učenja francoščine potrebno spoprijeti s primeri kot:
    “j’ai dû” / “je devais” – moral sem,
    “j’ai été” / j’étais” – bil sem.

    In če strnem zgoraj napisano; ko se poslužuješ imparfait-ja, se nahajaš znotraj preteklega dogajanja, ko uporabljaš passé composé, dogajanje podaš kot v preteklosti zaključeno celoto.

    Hmm, mislim, da bom na svoji strani raje naredil kak zavihek, kjer bom razlagal francosko slovnico, in bom ljudi, ki jih to zanima, raje napotil tja, kot pa da jim s komentarji “smetim” blog. :)

  13. smoger pravi:

    Meni osebno so bili pri FRJ najtežja stvar zaimki.

  14. 1tujec 1tujec pravi:

    Med početjem drugih stvari še kar dobivam prebliske v zvezi z obema časoma in mojo razlago zgoraj. To lahko pojasnim s tem, da gre za temo, ki sem ji zaradi lastnega razumevanja tujega jezika posvetil že precej časa.

    Želel sem ti posredovati še eno prispodobo, ki ti bo morda olajšala razumevanje razlike med imparfait-jem in passé composé-jem. Ko za pripovedovanje preteklih dogodkov uporabljaš imparfait, je to tako, kot da bi gledal fotografijo za fotografijo in bil ob vsaki pozoren, kaj se v tistem trenutku na njej dogaja. Ko za pripovedovanje uporabljaš passé composé, ne opazuješ posameznih fotografij, temveč gledaš film – spremljaš podobe, ki se premikajo, dogodke, ki si sledijo. Verjetno te ne bo presenetilo, če ti povem, da je pripoved v preteklosti ponavadi kombinacija obeh časov. Glede na to, katerega uporabljaš več in kako, svoji pripovedi daješ bodisi bolj opisni/statični značaj, bodisi bolj akcijski/dinamični značaj.

    @smoger
    Kateri pa? Se mi zdi, da je logiko zaimkov veliko lažje razumeti, kot logiko časov. Zaimkov imamo tudi v slovenščini kar nekaj, česar za glagolske čase ne moremo ravno trditi.

  15. smoger pravi:

    @1tujec:
    Tvoja logika deloma drži…dokler ne pridem jaz na vrsto.
    Glede časov pri FRJ sem si pomagal z angleščino.
    Kateri zaimki? Malo sem poguglal (beri: osvežil spomin) in našel: pronoms possesif, -ii- relatifs, -ii- interrogatifs et indéfinis.
    ( vir: http://bit.ly/fFi6KA )
    Predvsem mi ni šlo v glavo, kam jih postaviti v samem stavku.

  16. 1tujec 1tujec pravi:

    Ampak res ni toliko razlik v primerjavi s slovenščino. Pa še te, ki so, imajo jasna pravila. Če imaš kak konkreten primer v mislih, kar povej.

    Od zgoraj navedenih zaimkov lahko razumem, da si imel težave s “pronoms indéfinis”, ker se nekateri od njih uporabljajo drugače od slovenskih.

    NIKOGAR ni povabil. Il n’a invité PERSONNE.

    Pa še tu lahko spremenimo stavek v sloveščini: Povabil ni NIKOGAR.

    Morda, če bi videl kak poseben primer …

  17. smoger pravi:

    @1tujec: To je blo pred leti v srednji šoli. Tam smo vedno fasali nalogo…tipa ‘Vstavi ustrezen zaimek’.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !