Odpovedani Srpski film

29.08.2010 ob 12:13

Nedelja, heh? Le kako končati zadnjo avgustovsko nedeljo tako, da si jo bom ja zapomnil? Seveda, z ogledom kakšnega filma! Brez kakšne posebne konkurence je zmagal Srpski film Srdjana Spasojevića, ki je bil na sporedu letošnjega FrightFesta; zanj sem se ogrel po prijaznem, navdušenem Prisovem poročilu, in tudi sploh se mi je zdelo vse skupaj zanimivo. Se zgodi. Vendar pa se ni zgodilo: organizatorji so film umaknili s sporeda, ker so britanski filmski cenzorji, torej British Board of Film Classification, zahtevali, da iz njega izrežejo za  skoraj štiri minute materiala (oziroma naredijo 49 “individualnih posegov”, kot se reče). Samo v tem primeru, so sporočili, bi film dobil klasifikacijo “18″ (“primerno samo za odrasle”) in bi ga na festivalu lahko predvajali. To so organizatorji zavrnili, saj so hoteli predvajati integralno verzijo (sodirektor festivala je za Guardian dejal, da gre za “integriteto festivala”). Svoj lonček so pristavili še v lokalni občini, Westminster, ki je prav tako prepovedala predvajanje integralne verzije (kino Empire, kjer poteka festival, je namreč na Leicester Squareu in torej v Westminstru), občine pa imajo, po Zakonu o kinematografiji iz leta 1909, zadnjo besedo pri tem, kakšne in katere filme lahko predvajajo v lokalnih kinih, te pravice pa se zelo trdo oklepajo; zdi se, da so najraje prepovedovali Brianovo življenje, ponekod pa je trajalo tudi do 30 let, da so odpravili prepoved. Skratka, na FrightFestu bodo namesto Srpskega filma predvajali avstralski The Clinic. Ne, verjetno ne bom šel. Izkušnje z BBFC so sicer zelo različne. Moj prijatelj Alexander je bil nekaj let solastnik pornografskega studija v Berlinu in ko so med valom akvizicij kupili neko manjšo praško produkcijo, so morali v klasifikacijo (za “R18″) poslati tudi filme iz Prage; v Britaniji brez klasifikacije BBFC namreč ni dovoljeno prodajanje filmov (na vseh nosilcih) ali njihovo predvajanje. Po dveh tednih so dobili nazaj navodila, katere prizore bi morali izrezati, da bi jih lahko klasificirali, čisto na koncu pa je bil še pripis: “V materialu za ovitek piše, da je jezik, ki ga govorijo v vseh treh filmih, češčina. To ni res: igralci govorijo slovaško. Prosimo, da popravite tudi to.” V Alexandrovi firmi so v vse pripombe upoštevali, tudi to s češčino oziroma slovaščino. “Veš, takšno resnost pri delu lahko res samo občudujem,” mi je dejal.

  • Share/Bookmark
 

7 komentarjev na “Odpovedani Srpski film”

  1. paucstadt paucstadt pravi:

    Hehe, ravno ta hip

    http://paucstadt.blog.siol.net/2010/08/29/srpski-film-2010/

  2. Pika Blogavička pravi:

    Sem ravno pri Paucstadtu komentirala: a je to rekord – dva linka na isto Prisovo objavo v vsega šestih minutah? :) In še: ali se samo meni zdi zanimivo, da so na Grossmanu očitno strpnejši – ali odprtejši – kot na Otoku?

  3. Simona Rebolj Simona Rebolj pravi:

    Ta film je bil zame precejšnje razočaranje, še posebej glede na priporočila, da gre za uporabo izvirno lansiranega dramaturško in režijsko doslednega gnusobnega učinka srhljivke, ki odlično v prispodobi lansira brezno brez dna kapitalistične mentalitete. Okej, super. Če primerjam podobne napovedi ob na primer Irreversible, v smislu realističnih prikazov obstoječega odvratnega, pri čemer ponuja film sporočilno veliko več, sem kljub visokim pričakovanjem od tega masterpisa resnično dobila še več od pričakovanega. V tem filmu je res vsak stavek in vsak prizor, vsak lik nosil omembe vredno sporočilo in celotna zgradba je imela poantiran efekt. Kapo dol. Prav potrudila sem se, da sem si ga ogledala dvakrat, ker vsebuje preveč vprašanj, informacij in odgovorov za zadovoljiv enkraten ogled. Zastavljen okvir simbolike in filozofije štima v detajle, realistični prikazi zla upravičijo svojo funkcijo popolnoma.

    Tole srpsko sranje pa preprosto ne dosega niti približka tega nivoja in njegova kvaliteta dejansko ostane samo na odlično doseženem eksperimentalnem učinku lansiranega realističnega hororja. Preseže vse meje bolne domišljije in jo režijsko in dramaturško v efektu izpelje res brez pripombe, obrtno celo vrhunsko. Ampak to je vse, kar film ponudi, ker samo sporočilo možnih stereotipov značaja posameznikov v moneytalk času ni niti najmanj kaj bolj od površno dodelanega in seveda res nič novega. V sami prispodobi in filozofiji obstane na floskuli in ne odpre niti enega zanimivega vprašanja, ampak film samo upa, da ga gledalec pač čustveno ne bo pozabil zaradi gnusnih efektov samih. Režiser in scenarist je v bistvu zgolj zlorabil floskulo kvazi prispodobe brezna današnjega protagonista v kapitalizmu za izgovor, da je z mirnejšo vestjo ustvaril vsebinsko povprečen mega moralno sporen ogaben slash pornič. In ne vidim pozitivne koristi, ampak kvečjemu obratno. Vidim avtorja, ki je na hinavski način sproduciral nekaj, kar je samo to, kar je. Avtorjeva bolna fantazija, pri čemer si je sam ustvaril film, kakršnega bi želel gledat – slešerski nasilen pornič z vrhuncem naslade nad najšibkejšim. Ja, nič novega. In tudi ta najvišja meja, ki je znano tretirana kot najbolj nezaslišana vsakemu otroku, heh, kako ironično, ne prinaša nobenega sporočila, ne razkriva ničesar več od površinskega vzklika: “Joj, grozno, nezaslišano!”. Filmi Larryja Clarka so v tem smislu odlični. Predvsem Ken Park in Bully. V teh primerih je volja držav do cenzure pač znak slaboumnosti in popolnega nerazumevanja poante stvari, da ravno tabuizacija največ prispeva k ignoranci in spodbujanju tistega, kar je v filmih prikazovano kot nezaslišano, a obstoječe. Njegovi filmi so kritični in psihološko intrigantni. Zelo. Pri Srpskem filmu pa res ne vidim škode, tudi če bi ga prepovedali predvajat. Zakaj? Ker vse, kar ponuja, dobiš, če ti nekdo preprosto pove zgodbo od začetka do konca. Sam ogled je potem popolnoma brezvezen. Ja, veliko filmov je takšnih, ampak ta je hujši. Ker samo nekaj več vendarle dobiš, in to je možnost izživljanja nad samimi scenami, v kolikor si psihopat. V kolikor pa nisi psihopat, je ogled tega filma samo brezvezna muka, ki prej propagira tisto, od česar bi moralo bojda gledalca od gnusa odvrnit. Ja, katerega gledalca pa? Ehhh … kako prebrisano hinavsko. Prozorno pa tudi. Škoda živcev in časa, pa še predlog za snemanje prepovedanih sadističnih ali morilskih porničev je pravzaprav slab in že prežvečen, nič kaj izviren.

  4. irena irena pravi:

    Videla na Grossmannu. I’m a Srbski film survivor. :)

  5. nevenka nevenka pravi:

    Nisem videla, niti ne nameravam.

  6. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Evo ga:
    http://iztokgartner.blog.siol.net/2010/08/21/grossmann-2010-zivot-i-smrt-porno-bande-the-human-centipede-srpski-film/

  7. Centrifuzija pravi:

    A prav razumem, da človek tukaj malo jamra, kot se to za blog spodobi, ker pač ni mogel gledati filma, ki ga je namraval, vi, vrli komentatorji pa se brezsramno hvalite, ker ste ga gledali? Nesnaga!

    Dragi Tadej, naj se torej še jaz pohvalim. BILA SEM na Grossmannu in NISEM gledala Srbskega filma (no, tudi kakšnega drugega ne, ker pač ne maram grozljivk). Mi je pa marsikaj o Srbskem filmu povedala Ana (spoznal si jo), tako da sem dobro pretehtala svojo odločitev. Svoje poslanstvo sem začutila v pripravah ljudi na film. Ene tri sem odlično pripravila, da so si ga lahko v celoti ogledali brez trajnejših posledic, ena neodločena pa se je odločila, da se bo med predvajanjem filma raje zabavala z mano. Tako danes lahko rečem, da sem se imela med Srbskim filmom krasn! ;)

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !