Anonimni frankofil
11.03.2010 ob 00:51V bistvu ne vem, kdaj se je zgodilo; možnosti je več, vendar pa se mi zdi najbolj verjetna tista na morju. Da, verjetno je bilo kar takrat: imel sem zoprno virozo, ki me je namesto na plažo za tri dni položila v posteljo (čeprav plaže, vsaj dobre polovice, tudi ni bilo, ker jo je dva tedna prej odneslo neurje). Kot običajno sem histerično hitro bral – drugega in tretjega Stiega Larssona v petih dneh – ter ves čas poslušal Mylène Farmer. Tako, na zanko. Predvsem Désenchantée, ki je že skoraj dvajset let ena takšna panaceja za vse mogoče stvari; vsako leto je par dni, ko poslušam samo koncentrirano Farmerjevo in potem se stvari nekako uredijo, verjetno ne zaradi nje, škodi pa vsekakor ne. Skratka. In tako sem ležal na hrbtu, bral prigode Lisbeth Salander in si malo popeval refrene pesmi Mylène Farmer. Vse skupaj je bilo malo absurdno: romana švedskega avtorja sem bral v angleškem prevodu in poslušal francoske popevke. Na otoku sredi Atlantika. Mogoče pa se mi je prav zato, bolj kot običajno, posvetilo, da ne znam francosko. Nekaj besed že in kakšno frazo tudi – predvsem je suis d’une génération désenchantée, désenchantée, to nikoli ni bil problem, ne – vendar pa se mi je to naenkrat zdelo premalo (zanimivo, ampak neznanje švedščine se mi ni zdela problematično). Marko me je vedno zafrkaval, da sem “tipični frankofil, ki ne zna francosko” in da ga res zanima, če bi ostal frankofil, če bi znal jezik. Moj običajni odgovor je bila, da sem pač anonimni frankofil. Zdaj pa me je vseeno premamilo: na tukajšnjem Institut français sem se vpisal v tečaj francoščine, čisto začetniški, tisti, na katerem se bomo naučili reči How Do You Do po francosko – torej enchanté – in Koliko je kužek v izložbi. Kako se torej reče? C’est combine… chien.. les vitrines… Ah… le mot juste! Še huje! Kako se to izgovori!? Ha! Hecno: trije moji zelo dobri prijatelji so Francozi, v Parizu sem bil stokrat, v Brestu pa enkrat, polovica mojih oblačil je A.P.C., francoske filme, celo Chabrola, rad gledam, in tudi pri Hanekeju me francoščina ni motila, čeprav so mi njegovi filmi v nemščini bolj všeč. Celo travmatična prešuštva na francoskem podeželju se mi – kljub najboljšem prizadevanju na faksu – niso popolnoma priskutila. In vse to sem preživel brez znanja francoščine. Stephen, ki še vedno skoraj tekoče govori francosko, mi je že povedal, da bo hudo, ker ne obvladam slovnice (v glavnem ima kar prav, ker sem jo – oziroma sem jih – vedno nekako prešprical, v glavnem se izvlečem z besednim zakladom), Bernarda pa mi je razložila, da sem se odločil za najtežjo šolo in da bom moral “garati, garati”. Bomo videli. V bistvu me zanima, če se še lahko česa naučim; z izjemo nekaj tečajev v bivši službi nisem bil v šoli že zelo dolgo. Zelo dolgo. Veselica se bo začela 23. marca, dvakrat na teden, opoldne. Za tri mesece. Če se vse skupaj izjalovi, pa mi še vedno ostane Désenchantée.
11.03.2010 ob 06:59
a se francoščine ne da naučiti tako kot angleščine, s poslušanjem in prepevanjem francoskih popevk?
11.03.2010 ob 07:28
Et toi, Monsieur? 8O
Če sem čisto iskrena, komaj čakam, da mi povejo kaj o slovnici, vendar tega praviloma ne govorim na glas. Druga zabavna poanta tečaja francoščine izven Slovenije zna biti v tem, da te učijo boljše izgovorjave na podlagi napak domorodcev, v mojem primeru Nemcev, potem pa se čudijo, da znam izgovoriti z in ž, kjer je treba :-)
Veliko užitka želim!
11.03.2010 ob 10:27
Mmmmmm. Kakšna nova gripa! Ljudje – še posebej tisti zelo posebnih let – ste očitno zboleli za učenjem francoščine! Jaz sem se tej bolezni izognila tako, da sem se začela učiti španščine :) In ja, tudi moji ž-ji so bili popolni, alcessa :)) Kako so pa kaj tvoji r-ji, Tadej? Problem pri učenju francoščine iz popevk pa je po mojem v tem, da imajo Saint Etienne samo eno ali dve pesmi v francoščini… :)
11.03.2010 ob 10:38
Posebnih let! Rekla je posebnih let!
Imperij vrača:
A ni španščina pravi napad na polipe in obnosne votline? :-))
11.03.2010 ob 10:38
Saint Etienne… oh, vi mladiči… ;)
11.03.2010 ob 10:54
Na obnosne votline ja, s polipi pa že nekako sfuraš, se mi zdi, alcessa. Je pa bila in je neskončen vir frustracij že od začetka, ker ti je jasno, da ne boš NIKOLI govoril(a) tako hitro in prav kot Chus Lampreave. Ali pa Carmen Maura :)) Sploh pa ne vem, kaj je narobe s “posebnimi leti”… :))) In sploh bi se lahko vsi zgledalovali po Dinozavru, ki s svojimi posebnimi leti očitno sploh nima težav! ;)
11.03.2010 ob 11:10
Na srečo mene zanima predvsem francoska slovnica, kot cilj pa sem si zadala branje knjig… S posebnimi leti ni nič narobe, dokler jih omenjam sama (v zvezi s sabo) :-)))) seveda.
In Dinozaver je brezčasen.
11.03.2010 ob 11:22
nič ne rečem, nič ne rečem. :)
11.03.2010 ob 11:37
O, čestitam za izbrano pot! =) Se priporočam za slovnične debate.
@Pika Blogavička
Kdo se je čemu izognil z učenjem španščine? Modna muha, ki ima korenine v mehiških telenovelah …
11.03.2010 ob 11:52
Ah, 1tujec, to pa ne bo držalo, vsaj ne v mojem primeru: kolikor se spominjam, na nizozemskim, nemških in belgijskih televizijskih postajah – v tujini sem že skoraj trideset let – niso predvajali toliko mehiških telenovel, da bi me pičile in pripravile do učenja španščine. Almodovarjevi filmi pa ja, ti pa ja :)) In če je kdo v “posebnih letih”, potem sem to itak jaz :))
11.03.2010 ob 12:35
Ok, za tvoj primer vzamem nazaj =), za večino v Sloveniji živečih, špansko učečih se ljudi pa navedba drži.
11.03.2010 ob 13:58
http://www.youtube.com/watch?v=PjELabiPItw&feature=related
11.03.2010 ob 14:35
No, samo na tržnico sem šel, pa je že nastala alliance med alcesso in Dinozavrom; iz takšnih stvari so sanje, kot se reče :) Hvala, hvala. Sicer pa super, alcessa: prijateljica Patricija se je vpisala v francoski tečaj v Ljubljani, potem pa lahko primerjamo pouk in si pošiljamo plonk cegelce in zapiske :) Dino: saj sem probal, potem pa sem malo “hipnotiziran in bolščim kot otroci v Hamelnu”, kot je rekel Nick Kent, ker se mi vse skupaj zdi kot ena verbalna čarovnija, ki se mi je ne bo nikoli posrečilo razumeti… ahem. Pika: “posebna leta” so krasna in čudovita leta. Ja, saj sem tudi o španščini razmišljal, potem pa se mi je zdelo, da moram najprej poštimati okostnjake v moji največji omari, stvari v nočni omarici pa bodo že prišle na vrsto :) 1tujec: hvala. Verjetno bom še nekaj časa -ZELO dolgo, mislim – špegal po tvojem blogu, preden si bom sploh kaj upal napisati :) In hvala, smoger: ta pesem MC Solaarja je samo leto mlajša od tiste panaceje Mylène Farmer. Kakšni časi!
11.03.2010 ob 15:05
Ja, sem tudi sama opazila to alliance med alcesso in Dinozavrom, vendar si nisem upala nič reči… :)
11.03.2010 ob 15:27
ERM?!?
Pa ne, da se mi podtikava … joie de vivre à la français?
Pika, Tadej, koruza čaka, tako se ne dela s starejšimi državljankami.
He he, primerjava zapiskov iz Nemčije, Anglije in Slovenije… ni slabo.
11.03.2010 ob 19:24
Bienvenu, enchantée!
11.03.2010 ob 21:26
Oh, alcessa! Nič se ne podtikava! To je vendar internet, kjer se takšne stvari ne dogajajo! Kam pa bi prišli, če bi si ljudje kar nekaj izmišljevali… :)
12.03.2010 ob 06:41
sama fovšija vas je, mladiči. :)
12.03.2010 ob 09:31
Pika, točno tako. :-)
Če bi si ljudje kar nekaj izmišljevali, bi nekateri od nas po sili razmer sklepali tudi mésalliance…
12.03.2010 ob 17:14
@tadej: Dobro, da imamo pesmi…neke vrste časovni stroji. :)
12.03.2010 ob 18:55
Recimo tale … (pozor)
12.03.2010 ob 19:51
Joj, alcessa, najlepša hvala: jaz sem si glih pripravil en kup(ček) francoskih filmov, da bi se pripravil na svoj predikament – Mesrine (oba dela), Les enfants terribles, L’armée des ombres (Melvilla ni nikoli dovolj) in Plein soleil (Delona enako; tvoj komentar je prišel glih ko se Tom pogovarja z Marge in se pretvarja, da je Philippe; in še enkrat sem se odločil, da ne bom nikoli šel na nobeno jadrnico) – zdaj pa samo mrzlično klikam in se čudim… Pesem! Zobje! Pesem! Zobje! Saj vem, da se ne spodobi… res ne… res ne… Jep, smoger, lej kaj si naredil s svojim časovnim strojem :)))
12.03.2010 ob 19:54
Ah, se mi malce grebemo? :-))))
Mislim, da sem davnega 1988 ob poslušanju Céline prvič začutila eno takšno minorno frankofonijo…
12.03.2010 ob 20:14
Pa si me našla :)) V bistvu poskušam ujeti melodijo jezika… ali kako se že reče… mélodie du langage… čeprav Delon ne govori zelo veliko. Oziroma dovolj. Zelo neskromno se mi je zdelo, da je moja italijanščina sicer malo prepričljivejša od njegove, vendar ne za dolgo. Voilà! Samo eno vprašanje: a lahko na tečaju tudi guglamo – tako kot lahko zdajle – in potem afne guncam?
12.03.2010 ob 20:31
Tja, jaz sem se takoj prilagodila skupini in nič ne guncam… Italijanščina pa pomaga pri besednem zakladu v francoščini, ampak tudi glede tega sem načeloma v razredu tiho. Tako bolj po načelu laissez-faire… :-)
12.03.2010 ob 20:36
Hahahaha. Najlepša hvala :))
13.03.2010 ob 01:12
Zanimivo, kako je francoščina že začela puščati svoje sledi – pa se je še nisi niti začel učiti. V romanu in Minghellinem filmu Nadarjeni gospod Ripley je, seveda, Dickie Greenleaf, v Plein soleil (V zenitu sonca, se mi zdi, da so ga prevedli v slovenščino), pa se je spremenil v Philipa Greenleafa – vendar vsekakor ne v Philippa. Greenleaf je namreč še vedno Američan in ne Francoz. Sicer pa obsedeno študiram največjo umetnino letošnjega leta (doslej).
13.03.2010 ob 11:51
Da te še malo seznanim s francosko kulturo, Tadej, tukaj je povezava do ene dobre pesmi. Potrudil pa se je tudi uporabnik Youtuba, ki je na temo pesmi naredil videospot s Simsi. =)
http://www.youtube.com/watch?v=tx1sGs7xENM
Pa še nekaj zelo lahkotnega izpred petih let:
http://www.youtube.com/watch?v=zJXOYOUKiLw
Bonne écoute ;)
13.03.2010 ob 16:47
No, hvala, 1tujec: šele zdaj mi je postalo jasno, kako težka bo izgovorjava… čisto VSE je drugače kot sem si predstavljal. No ja :) Pika: tvoj glasbeni okus… je globok… kot en tolmun… in tudi podobno presenetljiv :) Grem mal gledat Mesrina.
14.03.2010 ob 12:59
Še ene spevne sem se spomnil, ko si že fan Mylène Farmer … Mogoče jo že poznaš: C’est une belle journée.