Seveda!

19.01.2010 ob 12:51

A ta, čisto pravi depresivni ponedeljek je bil? Kot da ne bi vedel! Otopelost pomešana z malodušjem; to sem sicer pripisal filmskemu maratonu čez vikend: Hanekejevih osem + par mašil (no, ne ravno mašil, ampak nekaj Nehanekejevih filmov). Tudi poštar res ni pomagal: prinesel je bančni izpisek ter položnice za plin, elektriko in vodo ter še eno pismo z davkarije, ki pa ga bom šele odprl. Na davkariji so bili sicer prijazni in so mi izračunali, koliko jim še dolgujem, komunala pa je drugačna zadeva: plin in elektriko obračunavajo na tri mesece, vodo pa na pol leta, kar pomeni, da je zimski – januarski! – šok še malo hujši. Pa trajnik za telefon je tudi danes. Hura. Pa tisti prehlad in zamašeno levo uho se vlečeta in vlečeta… “Depresivni ponedeljek”… še dobro, da letos nisem naredil nobenih novoletnih zaobljub; to pomaga, veste. Si bom pa tale 18. januar zapomnil za prihodnje leto; mogoče bi to lahko bila moja januarska zaobljuba? In kako bom torej de-deprimiral 18. januar 2011? (Leta 2007, za katerega je bila ta najhujša depresivnost prvič “izračunana”, je to sicer bil petek, 26. januarja.) I, le kako? Predlogi so očitno za vse druge… kot pa za mene. A moram narediti vse, kar je na tem seznamu? Ali lahko poljubno izberem eno stvar ali dve stvari ali tri stvari? Ali lahko kaj mešam? Recimo, da moram narediti vse. Recimo. Čokolada za zajtrk? Ne, niti za večerjo ne in za kosilo tudi ne in tudi vmes ne; za čokolado mi je v glavnem popolnoma vseeno (razen za tisto, s katero je prelit marcipan). Uživajte v svojem vrtu? Vrta nimam, imam pa patio, v katerem sem moral včeraj – aja, točno, še to je bilo! – očistiti odtok, ker je začela zastajati voda, poplavljen patio pa ni najboljša ideja, ne januarja ne kdaj drugič. Svojo pozornost/čuječnost/budnost povečajte z močno svetlobo? Ne, zjutraj mi bolj paše, če se od kuhinje do dnevne sobe premikam v poltemi; ne vem, zakaj bi to moral spremeniti na ta usodni ponedeljek? Odpovejte sestanek? Ne, nisem, ker sem očitno prepozno prebral ta navodila; v bistvu pa je še kar šlo in ni sploh ni bilo zapravljanje časa. S svinčnikom se prisilite k nasmehu? Probal in je malo zoprno in skoraj boli. Ne, ne bom več. Rezervirajte počitnice? Ha. Ravno zdaj ne morem, veste… Predstavljajte si konec? Razmišljanje o moji smrti me bo torej spravilo v dobro voljo? Ja, sem poskusil in – glej! – kar pojem in plešem, pri čemer mi je vseeno, da nimam posluha in da plešem bolj po svoje, saj bom itak mrtev. Kar pa je tudi nekaj. Jejte določeno sadje? Borovnice, lepo vas prosim, ne pomagajo, ker so v tem času iz Čila ali Južnoafriške reublike, zaradi ogljikovega odtisa, ki ga s tem puščajo, pa bi postal še bolj zlovoljen in siten. Poiščite borago? V obliki čaja ali pa v žlici boraginega medu? To me še čaka. In ne, res nisem vedel, da bi me lahko spravila v dobro voljo. Česa vse se ne naučiš. Jejte čili? Ups, ne, res ne. Sicer me je že Katja poskušala parkrat prepričati, da je čili res v redu za takšno stanje, vendar pa še v Wagamami, ki res ne slovi po pikantnosti, prosim za “brez čilija in koriandra”. Ja. Pojdite na večerjo z debelimi prijatelji? To je zelo napačno na zelo veliko različnih ravneh. Zamenjajte glasbo, ki jo poslušate v telovadnici? Ja, točno, moram malo nazaj. V telovadnico, mislim. To me bo res spravilo v dobro voljo. Ja. Pozitivno vplivajte na nekoga? Saj sem poskušal, pa so bili vsi tako sitni, da sem samo čakal, da mi bodo odgriznili glavo; no, ne ravno vsi, ampak skoraj vsi, s katerimi sem govoril. Pojdite prej v posteljo? Ne, ne gre, pa čeprav bom imel višji indeks telesne mase kot nekdo, ki redno spi več kot sedem ur in 42 minut. Kar ne morem verjeti, na kaj vse moram paziti. Ampak vseeno: moj Blue Monday bo pa zato prihodnje leto popolnoma drugačen. Sicer pa sem se še sam spomnil ene bergle: Underworld in njihova Two Months Off. To! Ali pa to že sodi v tisto rezerviranje počitnic?

  • Share/Bookmark
 

25 komentarjev na “Seveda!”

  1. alcessa pravi:

    Predlagam bolj dovršeno obliko januarske otopelosti:

    Za božič si si zaželel eno od kilometrskih ameriških serij, ki so jih začeli predvajati leta 2004, pa te še nisi videl in zato dobiš paket DVD-jev… Recimo: Lost. Januarja zadevo gledaš, brez ene same kritične misli, zanimajo te izključno lepi teleščki in križi in težave glavnih oseb. Kadar ne gledaš, razmišljaš o lepih teleščkih (ah, moj Sayid!) in križih ter težavah teh neznancev.

    Ne odpiraš pisem, ne bereš bančnih izpiskov, tudi novice samo preletiš, da tako ostane več časa za filme.

    Iz izkušenj veš, da je januar čisto preprosto tečen, zato ne razmišljaš o smislu življenja, niti svojega ne, ker bi lahko domislil kaj napačnega, neobjektivnega. Raje gledaš Lost (Jack!)…

    Jasno ti je, da se v taki luči lahko spremeni tudi izkušnja pri poslušanju najljubše glasbe, ki lahko postane globlja, bolj resnicoljubna, vpadljiva na neprijeten način… Raje poslušaš Beyonce. Ali Christino.

    Nabaviš vstopnico (ne gledat bančnih izpiskov, sem rekla) za prvi nastop omiljenog komika, čim prej.

    Ne bereš predolgih komentarjev na blogu :-)

  2. Pray pravi:

    Nekaj spiskov za dobro volje letos navaja tudi, naj se obkrozimo z vonjem zelenih jabolk in kumar …

  3. maja pravi:

    No, men pomaga, če parkrat povabim prijatle (kakršnihkoli dimenzij) na kakšno kosilce al pa večerjo, to česar se mi pred novim letom ne da.
    Pa čim prej vse božično okrasje pospravim, pa smoothieje si miksam, ja, pa kataloge za počitnice sem si res tud nabavila.
    Kaj pa kakšen velik snežak smešen zunaj, tako kot lani, letos se bi smel imet problema..
    Sicer je pa samo še 14 dni pa smo..

  4. sergeja pravi:

    Joj joj, Alcessa!!! Če bo folk gledal Lost bo sred 3. sezone v še hujši depresiji!! :O :O Nekje sred s3 sem tut sama nehala gledat, ker imam rada svoje duševno (približno) zdravje.

    Kaj pomaga: dobra naspidirana muzka pa da se malo zaljubiš, kar v nekoga, saj ni važno, vse je v glavi :))))

  5. alcessa pravi:

    Sergeja, sem šele pri 1. sezoni, lepo prosim, nič povedat…

  6. sergeja pravi:

    Srečno!! :D

  7. Pika Blogavička pravi:

    Knjige, ne pa filmi, lubčki moji, še najboljše za januar pa so špijonade in kriminalke (plus detektivke). In kaj so bila tista mašila med Hanekejem? (Po mojem je prava doza en Haneke na teden :)

  8. alcessa pravi:

    Pika, res je: zdajle čakam, da mi dobavijo sezono 2, 3 in 4 in t čas pridno berem. Špijonade in kriminalke pa so res najboljše.

    Sergeja: :-)

  9. geiger pravi:

    hehe… well put.

  10. Ka pravi:

    18.1.? Glede na grozna prejšnja dva tedna, je bil še kar v redu…

  11. Dinozaver pravi:

    bolje res ne bi mogel argumentirati. potolkel si blue monday na celi črti! :)))

  12. Centrifuzija pravi:

    Kdo ti je pa rekel, da je depresivni ponedeljek? In zakaj hudiča si mu verjel? Napaka!

    Matjaž Šinkovec je “blue monday” skozi celo knjigo Zajtrk prvakov prevajal kot “modri ponedeljek”. Modrost, ne pa depresija! Tako je treba gledati. V barvah, pa bo.

  13. nevenka nevenka pravi:

    Zadnjič sem premišljevala kako hudič rad vzame ravno tisto kar je dobro in lepo, petičnež.
    Najraje ob ponedeljkih. Samo včasih ob petkih. In če je res v elementu, se loti praznikov.

  14. Pika Blogavička pravi:

    Ha! Saj sem vedela, da je Matjaž Šinkovec že od vedno poln talentov. Hvala, Centrifuzija. Česa vse se ne naučiš na/po internetu.

  15. tadej tadej pravi:

    Zelo točno, Pika! Internet je en takšen plug, s katerim orjemo po polju vsega, kar vemo… Nevenka: v petek PRED prazniki je najhuje, se mi zdi. Centri: to je, po mojem, zelo logično. Mogoče pa ima vsak dan svojo barvo. Recimo “zeleni torek”. Ali pa “rdeči petek” (mislim: “vroče rdeči”, jasno). In “oranžni četrtek” (oranžna, jasno, simbolizira vztrajnost in vitalnost, menda), češ, samo še en dan do konca tedna… Mogoče? Dino: saj se trudim, saj se :)) alcessa: skratka, na koncu prve sezone Lost poskušajo z otoka pobr… ne, raje ne bom. Vsekakor pa hvala za ostale nasvete; problem je samo v tem, da sem tiste položnice MORAL odpreti, ker me je preveč firbec matral. Ne vem, bo pa prihodnje leto boljše. Zdajle sem se zakopal v Christino in iščem globino… :))) Sergeja: “dobro naspidirana muzika” je super ideja, “ljubezen” nam je pa itak vsem v pogubo, kot se reče :) Pray: gremo v nakupe, ja :) Maja: še malo, ja, pa bo konec :))

  16. alcessa pravi:

    Tadej, sem že na začetku druge sezone… Pobegnjenci so prišli nazaj. In moj Sayid ima še zmeraj take lepe musklčke na rokcah… :-)

    Moral si odpreti položnice? Globino si iskal pri Christini?

    Hm. Hm. Hm.

    (danes sem na amazonu iskala erotično literaturo, z drugo besedo, debele bukve polne “tistih stvari”, da bo januar bolj sprejemljiv. Pa mi je med rezultate iskanja navrglo tudi Littellovega Jonathana (“Die Wohlgesinnten”) – si mogoče že bral? Rabim nek špeh, da padem vanj, kadar ne gledam Lost – če je še malce erotike v igri, pa itak.)

  17. tadej tadej pravi:

    Aha! Na koncu druge sezone, alcessa, pa je razkrito…. :))) Seveda sem iskal globino! Ampak to je bila ena izmed tistih stvari, za katere se ti že od začetka zdi, da ne bojo ravno plodne, ampak vseeno vztrajaš. Mogoče, mogoče… mogoče pa…
    Kar pa se tiče Littella, je pa takole: ta tvoj iskalec ima – kot bi lahko rekli – zelo eksotičen okus. Skozi The Kindly Ones se prebijam zadnjih osem mesecev in sem točno na strani 817 (od 984). Res pa je, da to ni edina knjiga, ki jo berem, res ne. Fascinantno, vsekakor, in z zelo veliko seksa, vendar pa kaj veliko konvencionalnega heteroseksualnega res ni (incest med bratom in sestro verjetno ne šteje?), veliko pa je variant, nekaj verjetno čisto špekulativnih, pri katerih bi verjetno tudi bolj izkušeni malo dvignili obrvi (analno samozadovoljevanje glavnega junaka z vejo drevesa?). Vem, da to ni zelo pomembno, ampak Littell je v Britaniji dobil tudi lansko nagrado za najslabši seks (oziroma najslabši leposlovni opis spolnih odnosov), čeprav res ni bil najslabši (malo bogokletno: Cave je dosti bolj okoren – pa manj zanimiv tudi). V bistvu se še vedno ne morem odločiti, ali je popoln šarlatan ali genij.

  18. alcessa pravi:

    Ah.
    Ok.

    Mogoče pa bom res ostala kar pri bolj tradicionalnem šundu… Problem je v tem, da hočem debeeelo knjigo, pa trenutno ne zmorem globine. Bizaren seks bi mogoče še zmogla, ampak … veja?

    No ja.

    Povem, če bom.

  19. tadej tadej pravi:

    Debelo knjigo? Pa ne globine? To pa res ni problem! :)

  20. alcessa pravi:

    No, igrivi fantki so vseeno preveč… Malce manj manj komerca za mene snobinjo že še mora biti…

  21. tadej tadej pravi:

    Ne-ne, jaz sem bolj mislil na tisto o nogah.

  22. alcessa pravi:

    Hmm… Bolj kot preteklost me zanima prihodnost ženskih nog…

  23. tadej tadej pravi:

    Hahahaha. Hvala :)

  24. Pika Blogavička pravi:

    Saj ne vem, če se spodobi vmešavati, ampak Arundhati Roy, Sarah Waters, Alan Holinghurst in Patrick White so vsi dobri pri “svojem” seksu (no, saj vesta, za kaj gre). Zame je bil v zadnjem času sicer največje odkritje James Salter, čisto neopravičeno prezrt ameriški pisatelj, s svojima romanoma Light Years in A Sport and a Pastime. Poskusita, pa bo :)

  25. alcessa pravi:

    Pika, Seveda! se spodobi. Arundhati Roy in Patrick White => res vem, za kaj gre? (Bog malih stvari in Voss?)

    James Salter se sliši zanimivo (sem dala na seznam želja), ampak … 336 strani?

    Pri mojih letih, da se človek zagreje za knjigo in jo potem mora odložiti v tako kratkem času, to je neke vrste izvor posttravmatskega stresnega obolenja. Iščem debele, mastne, kosmate, da bo dolgo trajalo :-) Najraje bi eno orank buklo (1000 strani) s kratkimi erotičnimi zgodbami različnih avtorjev. V nemščini sicer obstaja in ta najnovejšo zbirko “klassische Sau” sem že prebrala, ampak pri ostalih me muči podatek, da vsebujejo prispevke Thomasa Manna, Goetheja itd. Ta folk sem se jaz smrtno resno gulila na faksu, ne morem jih zdaj brati kot erotične avtorje, ne glede na kakovost… *jamr*

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !