Arktische Affen

12.11.2009 ob 19:53

V Berlin sicer nisem šel zato, da bi se na poti nazaj srečal s Kissingerjem.

Dance Little Liar, Brianstorm, This House Is a Circus, Still Take You Home, I Bet You Look Good On a Dancefloor, Sketchead, My Propeller, Crying Lighting, Dangerous Animals, The View From The Afternoon, Cornerstone, If You Were There, Beware, Pretty Visitors, The Jeweller’s Hands, Do Me a Favour, When The Sun Goes Down in Secret Door.

Med Secret Door so se s stropa v Treptow Areni usuli konfeti – ali kako se že reče mešanici lističev papirja in folije, da je bilo lepo bleščeče? Na Arctic Monkeys! Ja. Alex Turner je v intervjuju za NME sicer povedal, da so se za sedanjo turnejo, torej Humbug – v Britaniji bo v glavnem po velikih arenah, za po najmanj 15,000 obiskovalcev; berlinska je za polovico manjša – posebej izobraževali. “Doslej še nisem bil niti na enem koncertu v kakšni areni. Zaradi naših pa sem moral videti, za kaj gre. In tako sem šel na Britney Spears v O2, zadnjič sem videl Kylie, skupaj pa smo si na Japonskem ogledali Beyoncé. Da bi videli, kako stvari sploh izgledajo.” In česa se je potem naučil? “Tega, da pri tako velikih stvareh ne smeš biti sramežljiv. V bistu se ne smeš držati nazaj. Vsaj tega sem se naučil pri teh treh. Mimogrede, Kylie je bila fantastična.” V intervjuju je sicer še rekel, da bo izpolnjeval tudi glasbene želje, vendar jih ni, ter da bi bilo dobro razmisliti o medleyjih, vendar pa jih tudi ni bilo.

Za dodatek sta bili Flourescent Adolescent in 505. Z Leightonom – ki se je sicer pritoževal nad “groznimi pričeskami in obupnimi oblekami” Arcticov, drugače pa mu je bilo vse skupaj zelo všeč – sva potem, malo pijana, šla na hamburgerje v Burgermeister, ki je v nekdanjem javnem stranišču pri postaji podzemne Schlesisches Tor. Super.

“Alles klar?” je Turner vprašal v Berlinu in občinstvo je od navdušenja podivjalo. Ja, vse je jasno: od vseh koncertov Arctic Monkeys, na katerih sem bil, je bil tale drugi najboljši. In, vsaj moj, koncert leta.

  • Share/Bookmark
 

17 komentarjev na “Arktische Affen”

  1. bitter l. pravi:

    Ker je ravno Potion Approaching v mojih ušesih… so bili AM moj drugi koncert leta. Ma odlični so!

  2. Pika Blogavička pravi:

    Tista ta druga je mmmmm. Samo fotoaparat ali tudi malo boljši prijem in nekje na sredi občinstva? In predzadnja mi je tudi všeč. Ima pa Leighton prav o njihovih laseh. Ampak, kot smo reki včasih, pobje, pač.

  3. Dajana pravi:

    aaaaaaaaaaa Fanta fotke! ;)

  4. artificial artificial pravi:

    Oh, zavidam. Hkrati pa še vedno odlašam z januarskim koncertom. Dobre fotke, le čevlji manjkajo. :)

  5. alcessa pravi:

    Super fotke, ja.

    Ne mi reči, da se tudi v Berlinu nosijo fotogeni špičaki? V mojem možganu so namreč shranjeni pod “London, mogoče tudi drugje na Otoku”…?

  6. Jean Tonic pravi:

    Arktische Affen, hehehe… nekako se v nemškem prevodu sliši bolje, kot pa če v angleščino prevedeš Einstürzende Neubauten :)

  7. alcessa pravi:

    Demolition Group?

  8. maja pravi:

    O, ja, lepe fotke si naredu!

  9. Jean Tonic pravi:

    dobra :))

  10. fairy pravi:

    ooo, js bi tuuud! lepa =)

  11. Nina pravi:

    Jaz pa čakam februar in AM v Minhnu….Sicer pa….Berlin….du bist so wunderbar!!!

  12. Pris Pris pravi:

    Odlično ujeta akcija! Kudos! :)

  13. tadej tadej pravi:

    Najlepša hvala, še enkrat, za vse prijazne besede; čez vikend sem imel obiske in sem malo odtaval od računalnika. To se, jasno, ne bo več nikoli zgodilo. Ne, ne več. alcessa in jean: new buildings demolition group? ja, VEM, da je bilo ironično, ampak je sploh kaj bolj ironičnega od tega, da se ironično lotiš ironije… :)))

  14. Pris Pris pravi:

    Podirajoče se novogradnje? ;)

    Ko se že omenjajo – v četrtek ob 21.30 bo v Kinoteki v okviru LIFFe prikazan dokumentarec “Von Wegen (Stranpota)” režiserja Ulija M. Schüppla (med drugim avtorja “The road to god knows where”) o koncertu EN v Vzhodnem Berlinu.

  15. alcessa pravi:

    Tadej, mišljeno je bilo filozofsko (izjemoma): Nemci so postali precej pasiven narod, dolgo so bili pod nadvlado drugih narodov in zgradba, ki je botrovala imenu EN, je bila vendarle zgrajena kot znak ameriško-nemškega prijateljstva, preden se je zrušila. V Nemčiji se stvari rušijo same od sebe, iz čisto filozofskih razlogov.
    V Sloveniji stvari kvazi rušimo aktivno in nič ne čakamo na druge, zato je slovenska ustreznica nemških pasivnih podirajočih se novogradenj aktivna slovensko podiralna skupina, pri čemer pa je tudi to zelo ironično, ker vsi vemo, da revolucionarni potencial v Sloveniji obstaja samo na … CD-ju?

    (sorry, imam svoj dan)

  16. tadej tadej pravi:

    Absolutno, alcessa: razumem in se, jasno, strinjam; edino, kar sem hotel pristaviti, so bile novebajte, kajti samo demolicija bi drugače, kot se mi je zdelo, izvisela malo v zraku. Nisem pa čisto prepričan, da je šlo izključno za eno stavbo; a ni v imenu množina, torej novogradnje – po drugi svetovni vojni – in ne samo ena novogradnja? Kje pa je v Sloveniji ostal revolucionarni potencial, pa ne vem več :) Hvala, Pris :)

  17. alcessa pravi:

    :-)

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !