Desno koleno

29.09.2009 ob 19:55

Vrnitev v London je bila bolj tako-tako; že na letalo sem šepal kot kakšen pirat z leseno nogo, na Stanstedu pa mi je na rami itak manjkala samo še papiga. Brez kakšnega posebnega entuziazma sem poklical svojo zdravnico, če bi mi mogoče lahko kaj predpisala, vendar pa sem bil za ta vikend prepozen (oziroma “ne zelo nujen primer”). Kriv sem bil sam: po tendinitisu v levem kolenu, ki mi je je nekako pokvaril prvo četrtino lanskega leta, sem pričakoval, da letos že ne bo tako. Ne more biti, sem mislil, saj je tudi bolečina popolnoma drugačna, ker se mi je nategnila mišica, spodnji del kvadricepsa femorisa. Vsekakor sem upal, da se bodo stvari poštimale brez (preveč) tablet proti bolečinam ali česa drugega; le kako pa bom vedel, da je bolečina popustila? Vendar pa je zdaj vse skupaj trajalo že skoraj štiri tedne in me je že pošteno dolgočasilo. Pa še spal nisem. No ja. V ponedeljek sem potem odšepal v ordinacijo, kjer so mi predpisali protivnetni nesteroid diclofenac (torej voltaren forte); seveda pomaga, seveda, čeprav je do takšnih stvari potrebno biti agnostičen, se mi zdi. Ko sem se oglasil v Good for Food, naši lokalni bio-kantini, pa me je lastnica Helena prepričala, da bi bilo “kljub temu zelo dobro” obiskati še osteopata; do osteopatov in drugih alternativnih terapevtov, holističnih ali ne, sem še bolj agnostičen, ne toliko zaradi praktičnih stvari, ampak zaradi zapletenih besed, ki jih pogosto uporabljajo. “Ampak Olivier je drugačen, boste videli. Jaz mu rečem kar mag,” mi je še dejala. Potem je hitro poiskala njegovo številko. Čeprav je diclofenac že deloval, mi firbec ni dal miru, in sem jih poklical. Ker so imeli eno odpoved, sem bil naročen za danes ob devetih zjutraj. In da naj tablet proti bolečinam ne vzamem, ker je tako bolje za pregled; vzamem jih lahko kasneje. Ne, res nisem vedel, kaj lahko sploh pričakujem. Športni center je bil zgrajen leta 1972 in je nekoliko kaotična, čeprav zelo prostorna modernistična škatla; v njem nisem bil še nikoli, ker nimajo bazena, bazen pa se mi zdi zelo pomembna stvar. Skratka: Olivier je Francoz, mogoče kakšno leto starejši od mene, z izbrano angleščino, kostanjevo rjavimi kodrastimi lasmi in prijaznim nasmeškom. Ko sva dala skozi mojo osebno zdravstveno zgodovino, se je lotil mojih nog. Osteopatija je, to sem že vedel, manj “fizična” od kiropraktike, vendar pa me je resnično presenetilo, ko mi je začel razlagati, da je moja desna noga – ki je sicer moja dominantna noga, čeprav sem levičar – že dolgo časa bolj obremenjena od leve. Da sicer še ne ve točno, od kdaj, da pa je očitno, da od neke starejše, precej močne fizične poškodbe. “Kot da bi v koleno priletela žoga. In to močno. In to večkrat.” Ko sem bil star 14 let, sem zaradi poškodbe sprednje križne vezi nehal trenirati košarko, sem mu dejal. A bi lahko bilo to? “Da, vsekakor bi lahko bilo, pa še nekaj drugega je bilo verjetno tudi. Ne morem še čisto prav datirati, od kdaj je tako.” Potem je začel previdno, previdno masažo. V bistvu ne vem točno, kako je svoje prste pritiskal na razboleno koleno. “Zaradi tiste poškodbe ali poškodb se je obremenitev s kolen selila na gležnje in kolke. In pogačica ni v pravilnem položaju.” In potem je nadaljeval z delom. Po dvajsetih minutah nisem čutil nobene bolečine. “Pa so vam pri zdravniki pokazali, kakšne vaje za okrepitev mišice bi morali delati?” Ne. Potem mi jih je pokazal: nogo počasi dvigneš in jo obrneš navznotraj. “Počasi, po nekaj deset, dokler jih ne boste lahko naredili po 100. Zelo hitro gre. Lejte, saj ste že zdaj naredili tri,” mi je dejal, ko sem naredil tretjo. “Pa še obkladki. Krpo namočite v zelo mrzlo vodo – če voda ni dovolj mrzla, jo dajte za nekaj minut v zmrzovalnik – in si jo zavijete okoli kolena, čez njo pa suho brisačo.” Potem počakate, da se segreje in voilà – ta voilà je bil moj. “In potem to naredite dvakrat na dan.” Torej eno takšno knajpanje, sem rekel. “Da, zelo točno, pri veliko mojih postopkih se držim Kneippovih načel.” Ne vem, meni je bilo super. Seveda sem se naročil še za enkrat. Ko bo vse v redu, pa nazaj v telovadnico. Tisti tendinitis je bil super izgovor za to, da sem jo skoraj poldrugo leto gledal samo od zunaj, sem vneto razlagal. Olivier se je samo prijazno nasmehnil in me odslovil. Bolečina se je kasneje sicer vrnila, vendar pa boli dosti manj – zelo dosti manj – kot prej. Konvencionalno in komplementarno z roko v roki za korak naprej. Ali nekako tako.

  • Share/Bookmark
 

8 komentarjev na “Desno koleno”

  1. gia pravi:

    Hja, tako zdravljenje pa obeta, da je tudi na dolgi rok učinkovito. Naj bo tako!

  2. Pika Blogavička pravi:

    Diclofenac, heh? Ja, saj pomaga, seveda pomaga, obenem pa ti čisto razrije želodec. Tako da, podobno kot pri antibiotikih, ne pozabi na jogurt (najbolje probiotični ampak to ni tako bistveno kot je pri antibiotikih, kjer res moraš jesti probiotičnega) ali mleko. Meni sicer osteopatija še vedno ni čisto jasna, ampak saj imam še čas. Zadnji stavek: nič ni boljšega od malo mešane(ga) :))) Pa dobrodošel nazaj – sem te kar malo pogrešala.

  3. Miha pravi:

    Odlično…. Naj bo tako :)

  4. Jean Tonic pravi:

    No, ampak ko se takole giblješ med tujerodnimi tableti in alternativnimi praksami, vseeno ne pozabi svojih korenin in spij čez vse skupaj en šnops! :-)

  5. maja pravi:

    Lej ga! :) Kako fino, da si nazaj. Pogrešan zelo! Pa super, da si našel finega osteopata. Saj je keč samo v znanju in temu, da se posveti bolniku, pa naj bo alternativna ali konvencionalna medicina.

  6. tadej tadej pravi:

    Hvala, hvala, maja :) Ja, je zelo res: v bistvu mi je najbolj pasalo to, da si je vzel čas in mi tudi razložil stvari. In ja, je vedno boljše – bom potrkal po lesu (in to od spodaj navzgor, tako kot delajo Španci, za vsak slučaj :) Jean Tonic: se mi je zdelo, da mi je nekaj manjkalo. In ja, sem takoj sledil tvojemu nasvetu, ruknil še tisto malega borovničk, ki sem jih imel – in za nekaj ur zaspal kot top. Hvala :)) Pa gin s tonicom? Bi to tudi delovalo? :)) Pika: super, ja. Teh probiotičnih jogurtov se nekako itak držim, v glavnem zaradi drugih stvari. Gia: čakamo, čakamo :)

  7. Pray pravi:

    Tale Olivier je pa kar za zaljubit se, vam povem! Dobrodosel nazaj.

  8. Jože pravi:

    Bravo
    Dobro napisano :)))

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !