Življenje v parku

10.12.2008 ob 13:02

Verjetno mi je šla na živce, tako kot zelo pogosto, njegova nekoliko vzvišena nečimrnost. Seveda je zelo mogoče, da sploh ni nečimrn, vzvišeno ali ne; morda si predstavlja, da gre za slog in lahkotno kramljavost, ki poživlja srce, na obraze pa riše odobravajoči nasmešek. Tako kot je, skoraj kot P.S., pripomnil v svoji kolumni v Independentu: “Izgleda, da bom ponovno imel svojo staro službo. Kot strela z jasnega, ko tega res nisem pričakoval, bomo Blur (pod vodstvom frontmana Damona Albarna) na eno poletno noč prihodnje leto igrali v Hyde Parku. Kakor pridobljeno, tako izgubljeno. Karkoli že. Po mojem bo v redu.” Danes to niti ni posebna novica; v intervjuju za NME sta to – “svetovno ekskluzivno” – razkrila prava motorja Blura, Albarn in kitarist Graham Coxon, Alex James, ki je v Blur (bil) basist, pa je moral, seveda, pristaviti svojo porcelansko šalco (tako kot vedno, kot je bilo itak mogoče prebrati v njegovi avtobiografiji). Sploh ne vem, zakaj mi gre James na živce. Vzvišena nečimrnost? Celo to, da se je kot priseljenec na podeželje, odločil za sirarstvo, ne more biti dovolj velik razlog. Ne vem, no. Bom še razmislil. Kaj pa če so vtisi napačni? Medtem pa imamo do petka do devetih zjutraj čas za odločitev, kako nevrotično bomo kupovali vstopnice za njihov koncert 3. julija prihodnje leto. HydeParklife? “A gremo, a gremo?” No, bomo vsaj vedeli, kaj bomo počeli na začetku julija. In ja, med tistim dvobojem med Oasis in Blur – 14. avgusta 1995 so prvi izdali Roll With It, slednji pa Country House – sem podpiral Blur. Kaj pa drugega. Damon Albarn je, vsaj po mojem, genij. Po mojem bomo šli gledat njega. Ja.

  • Share/Bookmark
 

8 komentarjev na “Življenje v parku”

  1. Zvesti bralec pravi:

    Oh. Ne. Pa sem res upal, da se bodo lahko uprli denarju. Pa še v Hyde Parku! seveda gremo :)

  2. zvezdica zaspanka pravi:

    Hm, Oasis ali Blur……. tudi jaz se spomnim te dileme:))…..bilo pa je enkrat pozno jeseni ali pa pozimi istega leta……. v Whiteley’s Shopping Centru in sem izbirala bozicno darilo za prijateljico…….. Odlocitev je bila Blur – jasno:)) Ah, res sem postala prava zapeckarka – tudi na Notitng Hill skoraj ne grem vec. 3. julija pravis? Mogoce pa bi bila karta lahko darilo za hcerkin rojstni dan……. – res bo stara sele 5 let, ampak nikoli ni prepozno, da zacne odkrivati glasbo mamine mladosti:)) Pozdrav v London – se “vidimo” januarja! In vedno, ko sem vec kot teden dni v ljubljani noro nestrpno pricakujem tvoje pisanje…….

  3. aljosa pravi:

    14. avgusta sem bil ravno na popotvanju z avtom po Angliji. Spomnim se, da je bilo skoraj polovico muzke kjerkoli Oasis ali Bluro-v. En tak zanimiv del zgodovine muzke :-)

  4. Jean Tonic pravi:

    Se kar strinjam s tvojo oceno, da je Albarn precej pameten dečko. Ampak meni je bil pri Blurih vedno najljubši Coxon, ki mi je blazno všečen kot kitarist, pa tudi kot pojava… Kar pa se dileme Blur vs. Oasis tiče… Don’t get me started, Oasis so približno tako precenjeni kot delnice Lehman Brothers pol leta nazaj……. seveda le z izjemo komada Supersonic. Boste pač rauzumeli, da sem pristranski do komada z verzom “I’m feeling supersonic, give me gin & tonic…”

  5. Pris Pris pravi:

    Alex James je kul, Blur pa so (bili) unikat v vsesplošni evforiji povprečnega britpopa. Oasis so eden najbolj precenjenih bendov vseh časov in razen nekaj simpatičnih pesmic niso na glasbenemu področju prispevali ničesar omembe vrednega.

  6. bitter l. pravi:

    Nečimrnost Blurov se mi je vedno zdela bolj znosna od tiste od Oasisov. Oasis so me nekako spominjali na Sidharto (ali kasneje obratno). No, ne vem, lahko da si samo domišljam, ker nisem bila nikoli na njihovih koncertih, pa tudi na Blurih ne, čeprav sem po prebrani Alexovi avtobiografiji dobila potrditev, da so bili Bluri precej nori. Fantastično se mi zdi, da je Alex v svojih najbolj norih letih opravil izpit za pilota in, da je svoj bend peljal celo na nek koncert. Tako, da se mi zdi njegova odločitev za sirarstvo tudi logična.

  7. tadej tadej pravi:

    Absolutno, absolutno, absolutno! Seveda je vse to res, bitter l. Plus še nekaj: oba, tako James kot Albarn, izgledata še boljše, kot sta pred petnajstimi leti. Pri Oasis, Pris, je najbolj zanimivo to, kako jim NME še vedno drži štango in mrzlično poročajo o čisto vsakem stavku, ki ga izpustita brata Gallagher, vključno s tistim, da so “prav tako veliki kot Rolling Stonesi”; je pa res, da je še bolj zanimivo brati komentarje ogorčenih bralcev, ki se zgražajo nad… no… nečimrnostjo Oasis. Jean Tonic: ja, Coxon je fajn. Hecno, ampak meni se zdi podoben Richardu Hawyleyju, podobno tihi reki, ki se je malo naveličala benda. Sicer pa fantastičen kriterij za to, katera pesem ti je všeč. Super rima, pa še štima. Delnice Lehman Brothers? Pojma nimam, kaj misliš :) Zvezdica zaspanka: za indoktrinacijo ni nikoli prezgodaj :)) Gremo :) Aljoša: ja, pa še Country House res ni ena od njihovih boljših :) Zvesti: ne, sevede ne gre za denar :) Me je pa kar spreletelo: kaj pa če so Blur Take That britpopa? Zdaj se zdijo vsem čisto v redu, včasih je bilo pa vseeno malo drugače. Kontroverzno! :)

  8. Zvesti bralec pravi:

    Se strinjam s tem, da Albarn in James izgledata boljše, kot sta, čeprav ima Albarn že skoraj svetniški sij zaradi vsega, kar počne glasbenega. Moja žena, Zvesta bralka, pravi, da nista več kot golobrada mulca z velikimi očmi in lepo opranimi lasmi, ampak “ornk dedca”. A je to po novem kompliment? Je pa res, da je bil Coxon zmeraj najbolj “dedec” od vseh. In še nekaj: nihče ni omenil Davea Rowntreeja. Pa ga bom jaz: Dave Rowntree.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !