Ko pride december

5.12.2008 ob 12:37

Zarečeni kruh! Stara nava… ne, tako sem začel zadnjič! Vključno s preveč liberalno uporabo klicajev! Kakorkoli že, začetek decembra je začetek božično-novoletnih zabav in tako kot vsako leto doslej sem si tudi letos obljubil, da ne bom šel na (čisto) vse (zabave) in se ne bom predajal nobenim čutnim senzacijam. Nobenim.  Še posebej pa ne alkoholu. (Razmere so obupne, vendar ne resne, so rekli Habsburžani.) Moj izgovor za to, da sem sinoči šel na zabavo pri Wolfgangu v njegovem studiu v Bethnal Greenu, je bilo sicer pet nastopajočih atrakcij, še posebej pa trio Baraclough, ki so bili na radarju že nekaj časa, vendar jih nisem še nikoli videl v živo; bili so zelo v redu in zelo učinkoviti.

(V bistvu so bile samo štiri, ne pa pet atrakcij: prva so bila dekleta, ki so se polila z barvami in izražala s telesi, druga zelo glasen pesnik, tretja didžej, četrti pa Baraclough.)

Takile oranžno-rdeči niso zelo pogosti.

“Moje čevlje? A si prepričan, da samo moje čevlje?” me je vprašal gospod zgodnjih srednjih let, ko sem ga vprašal, ali jih lahko fotografiram. “Ja,” sem prikimal, čeprav sem pomislil, da bi se spodobilo, da bi iz vljudnosti slikal tudi njegov preostanek. Vendar nisem. Sem se mu pa zahvalil. “Je že v redu,” me je odpravil z levico, z desnico pa mrzlično pritiskal na tipke na mobilcu. V bistvu skoraj nikoli ne vprašam, če lahko fotografiram, ker mi je nerodno. Tudi za tole zadnjo nisem. Sem pa kasneje, v pubu, v katerega smo se zatekli po koncu zabave, izvedel, da je njihov lastnik Carlos, Portugalec.

Vprašanje iz bontona: kaj se na božično-novoletnih zabavah naredi z bivšimi? (Ne glede na spol ali druge okoliščine. In ne, moram hitro dodati, ne gre zame. Kje pa.)

  • Share/Bookmark
 

20 komentarjev na “Ko pride december”

  1. coldhardbitch coldhardbitch pravi:

    Z bivšimi … puncami? Potegne se jih pod omelo, ane :)

  2. mica mica pravi:

    Bi rekla, da se jih cmokne na lica ins e jim zaželi veliko drugačne sreče
    :-)
    Hudič bi bil edinole v primeru, če bi se na taki zabavi znašlo preveliko število t. i. bivših in bi se potem ukvarjal (cmokal) le z njimi…..

    PS
    pa so te bivše miroljubne? Niso razočarano napadalne?
    :-)

  3. 1tastar pravi:

    Vsako pok pok po ritki (kot nekoč). Boš takoj videl, kako gledajo nate!

  4. šuši šuši pravi:

    Pozdraviš, voščiš in odpeketaš naprej uživat :D

    Oranžni so hudi.

  5. zvezdica zaspanka pravi:

    a ti hodiš po Bethnal Greenu? in se to po moznosti se ponoci? ej, mene je tam se podnevi groza – nekajkrat sem se po sili razmer peljala mimo…..

    ja, cevlji so pa cool, tako kot na vseh tvojih fotkah……:))

  6. Zvesti bralec pravi:

    Niti besede v tistem zadnjem oklepaju ne verjamem. Niti besede :) Po mojem se to nanaša na tisto tvojo “letošnjo absurdno ljubezensko afero”, o kateri si namigoval v prejšnjem postu. Ja, seveda me zanima, kaj se je zgodilo. Ali pa je mogoče še kaj iz časov PRED blogom? Ne!!! (viš, to je “liberalna uporaba klicajev” :))

  7. bitter l. pravi:

    … odvisno od tega ali si na zabavi z bivšim/o oziroma sedanjim/o in srečaš bivšega/o s sedanjim/o oziroma bivšim/o. (čevlji- rjavi)

  8. silvestre pravi:

    Ignore… daj jih na ignore… drugače bo še samo sranje…

  9. Urška Urška pravi:

    Kaj se na božično-novoletnih zabavah naredi z bivšimi? Hm, mogoče kaj takega: ko zagledaš bivšega ali bivšo, se najprej pretvarjaš, da ga/je nisi videl. V množici poiščeš najlepši primerek ustreznega spola in se zapleteš z njim ali njo v pogovor o zimzeleni temi »od kod se že midva poznava«, po potrebi pa se pogovoriš tudi o vremenu, o gospodarski krizi … ter se prisrčno smeješ vsaki najbolj vsakdanji običajnosti, ki jo tvoj sogovornik pove, ter se nasploh neizmerno in očitno zabavaš. Potem greš poln prazničnega veselja po novo pijačo in slučajno opaziš svojega bivšega. Zelo prijazno ga pozdraviš in ga povprašaš, kako gre. Pozorno ga poslušaš in zraven z mešanico dolgočasja in pomilovanja brundaš »ja … aha … ja … a tako …«, potem pa se opravičiš in poveš, da se moraš žal posloviti, ker tvoj fant/punca čaka, da mu/ji odgovoriš, če boš sprejel vabilo na novoletno jadranje po Indoneziji. Res si v dilemi, ker vztraja, da za vse plača sam/sama. Potem se odpraviš, a preden zapustiš zabavo, stopiš še do nove znanke/znanca in se posloviš s poljubom na lice (če si zelo pogumen pa lahko tudi na usta). Tako. Ne vem sicer, če je čisto po bontonu. :)

  10. tadej tadej pravi:

    Najlepša hvala za vse nasvete. Je pa lepo, da jih je cela pahljača, od nekoliko makiavelističnega obliža za razbolena čustva (Urška) in brutalne odločnosti (silvestre) pa do prijazne praktičnosti (bitter l., šuši) in dobrohotne romantike (mica, coldhardbitch, 1tastar). Zvesti: pojma nimam, kaj misliš :) In, zvezdica zaspanka, v bistvu je samo par delov Londona, kjer ne bi hodil peš (v glavnem zato, ker so odročni ali pa res nimam kaj tam iskati). Je pa res, da sem si v Bethnal Greenu pred par leti ogledoval stanovanja v bloku Keeling House arhitekta Denysa Lasduna. Ja, jaz bi kar živel tam, pa je bilo (že) predrago. Sicer pa, kaj pa takrat ni nilo predrago?

  11. bucka pravi:

    Dol se das, pa pozabis. Lp iz Bangkoka!:)

  12. Jasna pravi:

    Če se nekdo sprašuje kaj naj na zabavi z bivšo pomeni, da mu ni čisto vseeno. Mogoče bi se dalo kaj izgladiti, če ne potem je druga možnost, da izgineta v noč ( pod pogojem, da sta oba potrebna) in se “data dol”, če nič od tega ne pride v poštev potem res ne vem. Še nekaj glede liberalne uporabe klicajev. Fant moje prijateljice ( ne moj ) je skužil, da njena ljubezen do njega pojenja na takšen način, da je zraven besede ( LJUBIM TE!!! ) v sms-jih bilo čedalje manj klicajev. Vsakič jih je v grozi štel, ker jih je v začetku bilo veliko potem pa vedno manj in manj in, ker klicaj pomeni potrditev mu je bilo vse jasno. Včasih so zaradi vejic padale glave, danes zaradi klicajev ljudje gredo na razen.

  13. irena irena pravi:

    bemtiš, mene pa tako zelo zanima, kako izgleda še preostanek tistega tipčka … zihr te ni zaman vprašal, če si prepričan, da te zanimajo samo čevlji. :)

  14. Dinozaver pravi:

    Neopren? Hvala za novo dozo šolnov. Sem že pogrešal. Na nagradno vprašanje pa ne bom odgovarjal.

  15. anna pravi:

    bivšimi .. hehe Vse dobro jim zaželiš, tak kot sebi. Pa objem navržeš ;)

  16. tadej tadej pravi:

    Ne, po mojem ni bil neopren, Dinozaver. Nekaj zelo sintetičnega in dragega, ampak to vseeno ni bila zabava, na kateri bi bile potrebne potapljaške obleke. V četrtek? Kaj pa vem. Kaj pa če je četrtek nova sobota? Nagradno vprašanje šele pride :)) Irena: včasih… veš… včasih imam precej dober razlog, da slikam samo čevlje :) Jasna: ne vem, ampak takšnih zelo strukturiranih stvari nisem nikoli razumel; res je, da se prilagodim, če je kdo užaljen, ker na koncu smsa ne naredim “xxx” ali kaj podobnega, vendar pa vseeno pričakujem, da ne bo konec sveta, če stvari pozabim :) Če pa moraš v razmerju res vse tako natančno meriti, da se vse skupaj ne podre, brez improvizacij in brez svobode in svojih furkslov, kot bi rekel moj oče, potem pa res ne vem, če se razmerje sploh izplača imeti. Mogoče sem pa zato samski? Bucka in anna: najlepša hvala :) Kaj pa kombinacija obojega? :)

  17. Centrifuzija pravi:

    Dragi Tadej. Nekoč, ko si skrivaje slikal gospo na avtobusu, si mi rekel, da praviloma vse vprašaš za dovoljenje, a ne, a ne? :)
    Čevlji so krasni, ampak tistega gospoda v žabah bi pa morda res lahko celega slikal. Slutim, da niso bili zanimivi le čevlji.
    Zadnje vprašanje pa je nadvse relevantno. Jaz navadno poskušam izvesti Urškin postopek, ampak hkrati me odnese nekam vstran in potem izvajam še ostale taktike (hkrati, seveda!), kar posledično pomeni najbolj kretenski nastop možen. Nisem si še na jasnem, ali je dobro ali slabo, da na koncu vsi z nasmeškom gledajo ta moj pokvečen nastop in si mislijo, da je za vse kriva kakšna t. i. čutna senzacija. Še najbolje bi bilo imeti čim manj bivših. Z enonočniki in bonus prijatelji nikoli ni teh težav.

  18. Centrifuzija pravi:

    Aha, zdaj vidim, da kar v podobno smer razmišljava. Le da jaz še malo neumnosti ob tem počnem. A nič ne de. Si bom rekla, da sem kar brihtna punca, ker takole razmišljam že v mojih letih. :)

  19. tadej tadej pravi:

    Ojoj, Centri. A sem res to rekel? Za čevlje v glavnem namreč ne vprašam zelo pogosto. Če je pa kaj več – recimo če gre za preostanek telesa, včasih tudi brez čevljev, ali pa štrikanje – potem pa res vprašam. Po mojem velika večina ljudi ne opazi, da se kaj dogaja. Ali pač? Kar pa se tiče tistega drugega: jaz se zelo trudim, da bi bilo število bivših majhno in obvladljivo – vsaka štiri leta pa to – ampak se potem vseeno kje pojavijo. Mogoče so pa za to res krive čutne senzacije? Pa samo še neki: kaj pa če boš potem v tistih drugih letih drugače razmišljala? :))

  20. Centrifuzija pravi:

    Morda bom pa drugače razmišljala o čutnih senzacijah. To bo šele kriza. Za zdaj in do neke mere se mi res zdijo kar dobra rešitev pri soočanju z bivšimi.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !