Hipnoza

14.11.2008 ob 00:31

Nekaj mesecev po tem, ko sem začel pri Jonasu pisati blog, sva se dobila na pijači pri Žmaucu. Pogovarjala sva se o različnih računalnikih in teh stvareh. Potem mi je dejal: “Veš, ko so ljudje sami pred računalnikom, zunaj je tema, pozno je, sami so, tipkajo in kje vedno bolj goreče komentirajo, se računalnik res začne pogovarjati z njimi in jih… stari… hipnotizira.” Hipnoza. Točno to. Točno to se zgodi na blogih. In spletiščih. In v klepetalnicah. Saj ne, da nisem vedel, da se na internetu marsikdo spremeni v svoje lastno nasprotje (v tem špilu sem že precej dolgo), vendar pa včasih pač moraš počakati na boljšo razlago. Hipnoza. Skratka. Verjetno je bilo samo vprašanje časa, kdaj bo postal internet bolj resničen od življenja, meje med trdo realnostjo in opojno virtualnostjo pa se bodo (skoraj popolnoma) zabrisale. Mogoče je res, da sem marsikaj zamudil, vendar pa se mi zdi, da se v zadnjih mesecih kar vrstijo primeri, ko je internet – v svojih različnih izpeljavah – pokazal svoj pravi obraz. Izkušnje so samo omejeno osebne, vendar vseeno neprijetne. Verjetno najbolj razvpit je bil tragični primer soproga, ki je svojo soprogo umoril, ker je na svojem profilu na Facebooku partnerski status spremenila v “samska” (primer je bolj kompleksen, vendar pa je bila to morilčeva obramba). Seveda Facebook ni bilo morilsko orodje, vendar pa zaradi tega primera res nisem spremenil mnenja, da je v bistvu zgolj metilamfetamin interneta, usodno privlačen in z neskončnimi comedowni. Podobno komplicirana,vendar manj usodna mešanica realnosti in virtualnosti, pa je včeraj dokončno eksplodirala tudi v Second Life, enem zanimivejših spletnih vesolij: britanski zakonski par se bo ločil, ker je soproga odkrila, da je imel soprogov alter ego v Second Lifeu afero z alter egom neke druge ženske. Ta saga, kot je dejala soproga, se lahko komu zdi “bizarna”, vendar pa “ljudje ljubezen najdejo na zelo različne načine”. Ah. Pa je to prava ljubezen? Ali pa je to morda takšno vprašanje, kot tisto, ali so “prijatelji” na MySpace res pravi prijatelji?

  • Share/Bookmark
 

20 komentarjev na “Hipnoza”

  1. Dinozaver pravi:

    Se pravi, da še vedno nisi na FB, alkako? ;)

  2. Karmen pravi:

    Predolgo sem že hipnotizirana. K sreči ne preveč :-)

  3. cherry pravi:

    To mi je še predobro poznano. Moj hrček Štefan je namreč potem, ko sem na svojem Facebook profilu posvojila Jack Russel terierja javno protestiral in gladovno stavkal cel teden, ker, dokler profila nisem zaprla.

    Ta dotična vrsta psov naj bi se namreč zaradi svojega lovskega nagona zelo slabo razumela z glodavci.

    Zdaj so se zadeve pomirile, čeprav mi to mojo nezvestobo še vedno vrže pod nos, ko mu zmanjka argumentov.

  4. Zvesti bralec pravi:

    Facebook zgolj metilamfetamin interneta – hahaha. Zelo v redu. Ampak “omejeno osebne izkušnje”? Aha. Bom poskušal razumezti :))

  5. alcessa pravi:

    Ma pustmo stat folk, ki tudi izven interneta zganja kontrolo nad partnerjem, takšni so zmeraj hipnotizirani in sposobni marsičesa, internet pa je samo še ena dodatna sfera, v kateri lazijo za svojimi dragimi, ki pa tudi seveda niso zmeraj le pridkane žrtve :-(

    Bolj hud je vsesplošno nizek nivo kumnikacije na internetu, ne vem, zakaj se mi po jeziku valja izraz atavizem :-)

    A še kdo od vas, ko kar koli napiše za www, ne more pozabiti, da se vse lahko uporabi proti nam in je pametno biti malce zadržan?

  6. alcessa pravi:

    Evo, kumnikacije… Eh, mislila sem seveda na komunikacijo.

    BTW: a če prevedem “in vam žalim lepe božične praznike” – a ima to kaj za opraviti s Freudom? (to se mi je zgodilo ta teden, opazila zadnjo nanosekundo)

  7. tomivideo tomivideo pravi:

    :)

  8. Mitko pravi:

    Kaj pa to, da so menda ljudje v radio buljili, je to hipnoza ali urbani mit?

    Še to: internet je pokazal pravi obraz, izkušnje pa niso prijetne? Kaj so si ljudje mislili o šele o radiu, ko so bežali pred napadi marsovci.

    Nazadnje se mi zdi, da se ljudje premalo pogovarjamo in čekiramo (zanimamo). FB je zato zelo dobrodošel.

  9. olna pravi:

    Alcessa, seveda ima opraviti s Freudom. On je že zdavnaj ugotovil, da slučajnih lapsusov ni.

  10. lordwales pravi:

    Če se pogovarjam z računalnikom?
    Redko, če pa zatrokira mu povem nekaj krepkih, ne boš verjel,
    potem dela turbo!

  11. Dajana pravi:

    Sem v fazi odvajanja. Bila sem odvisna od komunikacije po msn-ju. Sploh nisem mogla verjeti, dokler nisem ugotovila, kako se to reč skine s kompjuterja in… potem je zavladal … mir. :) Mir. Mir. Nisem hodila vsake dve minuti gledat, če je tam. Ni mi bilo treba takoj reagirati na nek stavek. itd. Bloga že zdavnaj ne pišem zaradi komentarjev in zadnje čase sploh ne odgovorjam na komentarje, ki ne potrebujejo odgovora.

    Blog prinaša neznansko odvisnost. :( To je zato, ker vsak človek potrebuje in išče komunikacijo.

    lp

  12. tadej tadej pravi:

    Tako pri drugih stvareh, s katerimi smo zasvojeni, Dajana, gre tudi pri komunikaciji in zasvojenosti za vprašanje našega odnosa do stvari. Včasih sem si predstavljal, da je bila edina stvar, s katero sem bil zasvojen, sama zasvojenost, vendar pa je bil to bolj izgovor kot karkoli drugega. Saj. Lordwales: ne, računalnik se pogovarja s teboj :)) Tisto sploh niso urbani miti, Mitko, kje pa, in tudi danes bi, vsaj po mojem, ljudje “nasedli” Wellsovi Vojni svetov, tako kot so ji takrat. Dramatizacija in produkcija sta bili super, ne samo za 30. oktober 1938, ampak tudi za 14. november 2008 (hecno, kakšne obletnice so letos :) Alcessa: zelo, zelo točno. Kar pa se tiče Božiča, pa se strinjam z Olno: ne, to nima nič opraviti s Freudom :)) Zvesti: saj se potrudim :) Cherry: ah, razumem. Je pa res, da so fotografije nesrečnih zakoncev zelo zgovorne. Karmen: pride z leti :)) Dino: kaj naj rečem? Ja. Aja. No ja. Ne. Mogoče pa raje res ne bi :))

  13. Dinozaver pravi:

    Zasvojenost je super! Vsak bi moral poskusiti!

  14. 1tastar pravi:

    Hipnotiziral si me. Drugače ti ne bi odgovarjal :!:

  15. Jasna pravi:

    OMG, Tadej: na hitro sem preletela. Atista debeluha se ločujeta zaradi virtualne nezvestobe?Torej na internetu so samo debeli, ali suhi pa grdi? No, ja vsaj meni se zdi!
    Tadej jaz ne varjamem, da bi ljudje več nasedli Vojni svetov. Ko sem pripovedovala v družbi o Projectu Camelot ( asteroidi in te fore) vsi so mi se smejali in prosili naj neham s tem Orsonwelles sranjem.

  16. GSH pravi:

    a ni posledica fb, tudi umor britanske študentke lansko leto v italiji?

  17. milena (Mica) pravi:

    preko blogov sem dobila nekaj dobrih prijateljev, ki jih poznam tudi v “živo”.
    In ZATO lahko rečem, da so “dobri”.
    Niti pod razno pa nisem tiste sorte, ki bi nekakšno kvazi virtualno ljubezen delila kar z veliko žlico vsakemu, ki pri odgovoru na moj komentar prilepi nekega smeška.
    Nasploh se mi zdi, da se krog virtualne hipnoze nezadržno širi- zlasti med ženskami. Nenehno srečujem – na primer- besedovanja o tem, “kako težko je živeti”, istočasno pa ugotavljam, da se dotične osebe- ki so praviloma v najboljših letih, da bi lahko poprijele za kakšno konkretno delo, katero bi prineslo zaslužek- niti ne ganejo stran od računalnika.
    Spoznavam tudi, da virtuala ne prinaša le hipnotizirane zasvojenosti, ampak tudi nekakšen sodoben hlapčevski odnos od nekakšnih “vodnikov”, katerim se je treba (?) pokoravati.
    Psihologi svarijo pred pojavi, ko imajo na primer mladostniki cel kup virtualnih prijateljev, v reali pa so sami in osamljeni….
    Včasih smo take in drugačne /recimo družinske/ probleme reševali po pameti, danes jih izpostavljamo na forumih in nasedamo nasvetom tistih, ki se jim niti ne sanja, kako v resnici živimo.
    Ko hipnotični učinki minejo, je po navadi že prepozno…..
    Verjetno se je že vsakemu izmed nas zgodilo, da so nas določeni posamezniki, ki so nenadoma reagirali drugače kot smo jhi bili navajeni, na internetu šokirali- in to šokirali do nerazumljivih prepoznavnosti.
    Kajti v virtuali so od nas zahtevali stvari, ki jih pokončen človek ne bi naredil niti v realnem svetu.

    Kaj storiti?
    Jaz osebno odgovora zaenkrat nimam. Vem le, da mi vedno pogosteje postaja žal za tistimi, ki niso več to, kar so nekoč bili.

  18. jula pravi:

    jst sm se v soboto vrnila k papirju in imela popolnih nekaj min, kavo in tvoj članek. res odlično napisano. hvala:)

  19. tadej tadej pravi:

    Se opravičujem za pozne odgovore, ampak sem šel na frjuks :)
    Hvala, jula :) Milena: zelo točno, posebej dvom na koncu. No, ne dvom, ampak negotovost, kaj se sploh da narediti, in obžalovanje. GSH: vse tisto je zelo zapleteno; sem poskušal malo slediti, pa mi ni šlo najbolje. Jasna: ja, internet je takšen :) 1tastar: a vidiš! A vidiš!!! :)) Dinozaver: zelo, zelo točno :)

  20. Jasna pravi:

    Ah, ti si tako prijazen! Zdaj, ko sem gledala na hrvaškem RTL Shallow Hal bratov Farrelly me je sram tistega, kar se napisala o debelih in o suhih pa grdih. Počutim se nekako primitivno, ker na zunanji osnovi živali izbirajo partnerje ( najlepši rep, največji rogovi ) po drugi strani, pa ko sem zagledala J. M Jarra me je nekaj časa načisto obsedel njegov videz, ker mi je tako lep. Kako je življenje komplicirano! Članek v Sobotnji je kuuul, tako kot ti!

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !