22. Toff’s, 38 Muswell Hill Broadway, London N10
2.09.2008 ob 21:34“Saj poznaš tisti pregovor: odlično je največji sovražnik dobrega.” Stephen me je pogledal izpod čela. “Ne?” Ja, seveda razumem, sem se pritožil: “Največji sovražnik dobrega je odlično. Če kdaj torej dobite kaj odličnega, potem z nečim, kar je ‘dobro’, niste več zadovoljni.” - “Seveda je ‘dobro’ še vedno sprejemljivo,” je prikimal, “vendar pa ni… čisto dobro?” (Zelo mogoče je, da je ta pogovor v angleščini zvenel malo drugače.) “In to, veš, je problem s tole restravracijo: ko enkrat poskusiš njihovo čisto sveže ocvrto vahnjo in čisto svež, dvakrat ocvrt pomfri, potem preprosto ne moreš drugam. Po mojem v severnem Londonu ni boljših ocvrtih rib kot so v Toff’s. Tudi v Two Brothers ne.” In Two Brothers sta par minut od njegovega stanovanja v Mill Hillu; ne, raje bo dvakrat prestopil - s podzemne na prvi avtobus, potem pa še na drugega - in na fish and chips prišel v naš konec severnega Londona, v Muswell Hill (iz Finsbury Parka je pot zelo preprosta: petnajst minut z avtobusom W7).
Čeprav niti približno nisem izvedenec za verjetno najznačilnejšo angleško kulinarično specialiteto, bi tudi sam verjetno naredil isto: ribe v Toff’s so super sveže, pomfri krasen, porcije velike/velikanske, njihova grška solata super, cene pa v redu. Čisto pravi fish and chips naj bi sicer bila ocvrta trska s pomfrijem, zavita v časopsni papir, vendar pa je še boljša ocvrta vahnja; v Toff’s so na voljo tudi rdeči jezik, morski list, losos, mol, morski jezik in vse ostale peskarije, ki jih lahko spečejo tudi na žaru, ampak ocvrta riba je vseeno malo zanimivejša. Pa tudi njihova domača tatarska omaka je dobra. Sladice so “tradicionalne britanske”, torej tiramisu, crème caramel, biskviti in sladoledi. Vse domače. Ja. Ne, to ni ravno hrana za hujšanje. Toff’s je star 40 let, lastniki so se zamenjali samo enkrat, vendar pa se ponudba, kot pravijo, ni spremenila. Če kaj gre, potem verjetno nima smisla spreminjati recepta. Osebje je vljudno, prijazno in učinkovito.
Popolnoma drugo vprašanje pa je, če vam je všeč lokacija. Muswell Hill je elegantna, draga, malo zoprno buržujska četrt, stisnjena med Alexandra Palace in Highgate, kjer je vse lepo in krasno, cenejša od, recimo, Highgatea, pa je samo zato, ker se moraš do najbližje postaje podzemne peljati z avtobusom. In tudi “hill” ni samo grič, ampak zelo ornk hrib in ni ravno za kolesarjenje. Tole je razgled proti jugu, iz Hillfield Parka, dobro minuto od Toff’s. Res je, da bi se ga - namreč razgleda - lahko tudi naveličal, res pa je tudi, da sta iz Muswell Hilla brata Davies (The Kinks so leta 1971 izdali album Muswell Hillbillies). O tem, da je domačin tudi Johnny Borrell, raje ne bi. Ne vem, no: dva razloga za, vse ostalo pa ne ravno.
2.09.2008 ob 22:05
Ha! Saj se mi je zdelo, da bo čas za napad na nas “buržuje”. Sama zavist te je, Tadej, sama zavist :)) Saj se boš tudi ti kdaj priselil k nam na sever - čeprav ne še ravno kmalu :))
2.09.2008 ob 22:35
Ja, Zvesti, tako kot se reče: “Mi vemo, kje živite.” :))
2.09.2008 ob 23:33
Ja tako pač je.
2.09.2008 ob 23:39
Ha .>
3.09.2008 ob 00:08
Se je za oglasit, praviš…
pošteno, bomo probali tudi to.
:)
3.09.2008 ob 03:09
Absolutno, silvestre, se splač :) Nobeni problemov, razen enega: vonj, ki se ga obleke navzamejo, če nekaj časa sediš v restavraciji (tega problema pri za seboj ni). Se pač prilagodiš :)
3.09.2008 ob 05:24
Kakšen vonj to misliš? Vonj po ribah al nasplošno vonj po kuhinji? :D Če se tam cre krompirček in podobno verjamem, da je kr soparno…drugače si reči ne predstavljam :D
3.09.2008 ob 06:36
ojej, ob temle zapisu sem se spomnila svojih študentskih časov, ko sem delala v “Fish and chips” restavraciji na promenadni ulici v Worthingu….
Med sladkimi stvarmi, ki so mi krajšale življenje, je bil milkshake, pa neka sladica iz ananasa in želelja. Kako se je imenovala, se ne spomnim več, vem pa še, da sem včasih (s krvavečim srcem)pustila v blagajni celotno napitnino za te dobrote….
Ne vem, kako imajo po teh restavracijah urejeno danes, spominjam pa se, da smo včasih zlivali olje (teoretično) v neke sode, praktično pa se nihče ni sekiral, če je šlo tudi malo (precej) čez rob
:-)
3.09.2008 ob 10:23
Samo vonj ki ga imas v oblekah se nekaj dni je pa ja obvezen in naredi fish&chips bolj avtenticen :D ne pa tko kot navaden fast food :D
3.09.2008 ob 10:30
Hm, le zakaj dvakrat ocvrt pomfri?:-)
3.09.2008 ob 10:36
@Karmen: beats me too, ampak tako delajo tudi belgijci, izumitelji pommesa fritesa… :-)
3.09.2008 ob 10:49
Silvestre, saj nisem huda. Samo zanima me zakaj:-)
3.09.2008 ob 12:39
Ne vem, zakaj, ampak že v imenu je nekaj, da se človeku (meni) naberejo sline. In nekaj, kar vzbuja zaupanje. Toff’s… Ali pa je ta turkizna barva. Je pa tudi nekaj v besedi “vahnja”, kar mi ne vzbuja zaupanja in teka. Spet ne vem, zakaj. Če bi mi kdo rekel: “Danes sem kósil izvrstno vahnjo,” bi najprej, najprej pomislil na zadah iz ust. Res, ej.
3.09.2008 ob 13:15
Ko smo že pri zdravi prehrani, a pohan Mars si že jedel?
3.09.2008 ob 18:28
tja, jaz bi rekel, da dvakrat pohan zato- ker je prvič pohan v tovarni za zmrznjeno hrano, drugič pa v restavraciji.
saj se le hecam, tako ugledna restavracija česa takega gotovo ne bi delala.
tudi jaz ljubim fish and chips, še iz svojih študentskih časov pred uhuhu leti. danes ga dobim tudi pri avstrijskem “nordseeju”, ampak ni isto. tudi v časopis ni zavit, kot bi moral biti, hehe.
4.09.2008 ob 12:01
ah, spet sem bila celo poletje v ljubljani in london že noro pogresam - kar ne morem ga dočakati - še teden ali dva…..potem pa ti dodaš še fotko….no, N london ni ravno moj piece of cake, amak vseeno…..
4.09.2008 ob 16:26
in v kateri coni je potemtakem tof of the top? :)
6.09.2008 ob 18:51
Se opravičujem, ampak sem pozabil povedati, da bom do prihodnje srede na frjuksu. Vse ostalo torej kasneje, vključno z (daljšim) odgovorom kinkiju, da ne, pohanega marsa še nisem jedel :)))