Nekaj stvari

13.08.2008 ob 12:59

Le zakaj bi se ukvarjali z realnostjo, če je pa virtualni svet toliko zanimivejši? Še posebej v Pekingu. Računalniško pridelani ognjemeti! “Brezhibna” devetletna Lin Miaoke, ki je na otvoritvi, na zahtevo centralnega komiteja Komunistične partije, “pela” Odo domovini, čeprav ji je glas posodila manj brezhibna – torej škrbasta – sedemletna Yang Peiyi! Občinstvo, ki ga sestavljajo “prostovoljni navijači”! Sicer pa to ni nič čudnega: predsednik MOK Jacques Rogge se v svojem govoru ni zavzel za mir na svetu. Očitno zato, ker ni hotel zveneti kot vsaka tazadnja lepotna kraljica (ali pa njegov predhodnik, španski fašist Juan Antonio Samaranch). In ker se ni, je Rusija – “Saudova Arabija z drevesi”, je rekel neki ameriški komentator – napadla Gruzijo! Še dobro, da sem rahlo obseden z Michaelom Phelpsom (verjetno zato, ker je visok mojih 6′4″); ta obsedenost je zamenjala mojo obsedenost s prvim športnikom, s katerim sem bil res obseden, namreč Markom Spitzom. “Ne razumete! Tudi jaz bi lahko bil prvorazreden. Tudi jaz bi si lahko prizadeval. Lahko bi bil nekdo…” (Zadnji del citata sem izpustil, ker ni relevanten.) To, ja, seveda. Aja: a se še komu zdi, da Temni vitez nista ravno epifanija in Jezusov drugi prihod zrolana v eno? Vsaj to sem pričakoval po vseh kritikah in dirkanju na imdb? Ne? In tudi to, da se je končal z glasom pripovedovalca, ne gre nikomur na živce? Je pa res, da so, vsaj v kinu, kjer sem ga gledal, Odeonu na Tottenham Court Road, takoj po začetku nehali zobati pokovko. To se ne zgodi pogosto. Pokovko v kinih sicer prodajajo zato, ker je verjetno najbolj dobičkonosna stvar na svetu, saj je razlika v ceni fantastična: kino dobi 90 penijev od vsakega funta, ki ga obiskovalci zapravijo za razstreljeno koruzo. In ker so po pokovki obiskovalci še žejni, sta to dva visokomaržna zadetka v črno (velika porcija pokovke stane približno 4,50 funtov). Sicer pa je res, da pokovke ne maram že zelo dolgo, in to tudi uradno ne: v edinem filmu, v katerem sem igral (no, statiral), namreč Kozoletovem prvencu Usodni telefon iz leta 1987, sem moral grdo pogledati nekoga, ki se je v kinu – snemali smo v Kinoteki – z njo na glas basal. Zdi se mi, da so pokovko v slovenskih kinih sicer komaj začeli prodajati; za Usodni telefon jo je spražil Stojan Pelko, vendar zelo dvomim, da sem grdo gledal zaradi tega. Skratka. Ker sem hotel v to vlogo dati vse in še malo dostojanstva, smo prizor posneli dvakrat. Bilo je divje in nepozabno. Ampak vseeno – filmska slava je zelo minljiva. Tako kot bo pokovka v vrsti britanskih kinopodjetij. Hura! Zaenkrat o tem razmišljajo v podjetju Picturehouse Cinema, kjer ga ne prodajajo za nekatere predstave, popolno depokovkazacijo pa je napovedal Daniel Broch, lastnik hampsteadskega Everymana, ki je pred kratkim kupil še sedemnajst kinodvoran. Njegov razlog (kot je dejal za Observer): “Pokovka izjemno močno vpliva na prostor, saj zaudarja, je kulturno vprašljiva, zaradi smetenja dvoran pa nastajajo tudi operativni problemi. Poleg tega pokovka ne more biti del kulturno sofisticirane blagovne znamke, ki jo želim razviti.” Seveda! Tega, da bodo vsi filmi gledalce tako pritegnili, da bodo v hipu pozabili na pokovko, očitno res ni mogoče pričakovati.

  • Share/Bookmark
 

13 komentarjev na “Nekaj stvari”

  1. Karmen pravi:

    Iiiih, to si bil ti? In v seznamu igralcev najdem cel kup znanih imen, za katere sploh nisem vedela, da so kdaj igrali v kakšnem filmu :-)

    Pokovka smrdi.

  2. napo pravi:

    depokovkazacija rules – kot beseda & dobesedno! … fight the popcorn!

  3. Špiklja pravi:

    Daniel je bil moj delodajalec, nekaj mesecev, sem ti pravila o tem? Zelo dober kuhar je, odličen chilli con carne pripravi, pa solate, bolj eksperimentalne sorte. Ima pa smešno hibo, no, vsaj midve z Liso sva ji tako rekli; pod srajco vedno obleče T-shirt, katerega ovratni del potem kuka izpod srajce.

  4. Boštjan pravi:

    Napo in Karmen sta me prehitela: pokovka smrdi in dobra beseda, tale depokovkazacija. Se bomo borili v vsakem kinu!

  5. silvestre pravi:

    V franciji prodajajo jagode… so I read… :)

  6. karolina karolina pravi:

    v kinu, kjer prodajajo kokice, moram seveda obvezno kupiti le-te tudi jaz, saj sem “rahlo zasvojena” (=ne jem jih zgolj takrat, ko grem v kino) z njimi. Ne bi zdržala, da bi gledala film brez kokic, med tem ko se na sosednjem sedežu nekdo baše z njimi. Vendar pa bi vsekakor strinjala s prepovedjo nošnje prigrizkov/hrane (tudi pijače, razen navadne vode …) v kinodvorane.

  7. mgerencer mgerencer pravi:

    Gledam X-men 3 v Xpandu in čakam kakšen vonj, ki so ga veselo obljubljali. Vohal sem samo pokovko. No, saj je pasalo zraven, ampak vseeno…

  8. tadej tadej pravi:

    Hahaha, mgerencer, ja, si predstavljam. Hecno je, da me nekaj hrane – recimo vroče hrenovke, sladoledi in nekateri bonboni (tisti brez ovitkov) – v kinu sploh ne moti. In tudi po slamicah se da piti potihoma. Problem s pokovko je res to, da si ga ljudje bašejo v usta in jo potem meljejo in meljejo z zobmi. Ja, in priznam, da jo enkrat na leto tudi sam kupim, majhno porcijo, slano (tistih pravih ameriških, prelitih s tekočim maslom, res ne morem in jih ne razumem) vendar jo pojem že med reklamami in predfilmi, ki jih je za dobrih 20 minut – vendar samo za vampirske filme. Ne, ne vem zakaj :)) karolina: to čisto razumem :) silvestre: ja, drži, ampak samo ko so v sezoni. V zelo nobel Electric Cinema na Portobello Road, recimo, imajo zanimivejšo ponudbo hrane in pijače, pa tudi sedeži so udobnejši, vključno z dvosedi v zadnji vrsti, vendar pa je ta kino malo preveč odročen za center mesta in sever :)) Boštjan: hura! :)) Špiklja: ja, zdaj ko si me spomnila, je ime res zazvonilo :)) Pa še kar se širi: zdaj je kupil tudi naš lokalni Screen on the Green v Islingtonu. Upam, da bodo zamenjali stole in malo razširili vrste, ker prostora za noge nikakor ni dovolj :) Napo: hvala. Gremo v boj :) Karmen: ja :) Z Damjanom sva bila skupaj v vojski. Ne, nisva bila najbolj uspešna vojaka. No, vsaj jaz nisem bil, saj so me po pol leta odpustili, ker so ugotovili, da sem “nesposoben za mirnodobno služenje vojaškega roka”. Damjan je ostal do konca in mi vsakih par tednov v branje poslal nov filmski scenarij. Iz vojske se res spominjam samo naslednjih stvari: Damjanovih scenarijev, enega dobrega, sicer kratkega, prijateljstva in pa tega, da me je maltretiral Janez Sodržnik, ki je kasneje delal politično kariero. Aja, pa še tega, da sta bila dva poročnika v naši četi bodoči polkovnik HVO, generalni inšpektor hrvaške vojske in general Tihomir Blaškić (ki je bil na haaškem sodišču zaradi nezakonitega zapiranja ljudi in nečloveškega ravnanja dolini Lašve obsojen na devet let zapora – njegova prva kazen je bila 45 let, vendar so mu jo kasneje zaradi razbremenilnih informacij znižali; zdaj je že na prostosti) in pa bodoči podpolkovnik v vojski bosanskih Srbov Vinko Pandurević, ki je bil zaradi Srebrenice obtožen genocida, zločinov proti človeštvu ter kršenja zakonov ali pravil vojne. Pandurević se je haaškemu sodišču predal 23. marca 2005, sojenje pa se je začelo 14. julija 2006. Blaškić je bil zoprn, Pandurević pa nadut.

  9. Zvesti bralec pravi:

    Tole o vojski je pa zanimivo. A ne bi o tem kaj več napisal? Pa tudi kakšno fotografijo bi bilo dobro videti :) Sodržnik maltretiral tebe?

  10. Zvesti bralec pravi:

    Aja, pa pokovko prepovedati!

  11. Špiklja pravi:

    Hja, saj vidiš, kako je s širjenjem. Kdor občuduje pleča M. Phelpsa, o tem gotovo nekaj ve …

  12. t-h-o-r pravi:

    v slo kinih sploh ne moreš normalno gledat filma, brez da najstniki (pa čeprav sem še sam med njimi) grizejo koruzo :)

  13. jablana pravi:

    sem pozna, sem bila na dopustu…
    sem pa hotela izraziti moje silno nestrinjanje s prehranjevanjem, še posebej s pokovko, v kinodvoranah. moji mulci se mi sicer smejijo, ko vsakič bentim, da je to nagravžno in nekulturno, ampak upam, da bomo nekega dne zmagali.
    se pa zadnje čase tudi trudim, da pridemo v kino zadnji hip, ker potem ni časa za nakup te osovražene zadeve!

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !