Predzadnji metro

3.08.2008 ob 19:40

Nedove polnjene paprike so bile več kot prima, družba na večerji pa zelo prijetna. Iz Pimlica sem se vračal s predzadnjim metrojem. Ker sem moden, da kar boli, sem poslušal Late of the Pier in njihovo Heartbeat, ki sta ji sledila The Knife in Heartbeats; The Knife sta najboljša glasba za bicikliranje, vendar pa sta tudi na podzemni super. V glavnem sem se sicer ukvarjal z računanjem, kje bi še lahko kaj prihranil. Kreditnega škripanja – ali škrtanja? – očitno še ne bo tako hitro konec. Recimo: Guardian je 80 penijev čez teden in 1,50 funta v soboto. To pomeni, da bi lahko prihranil vsaj 26 funtov. In če bi bral tudi samo spletno izdajo Observerja – kar itak počnem s številnimi drugimi časopisi, Guardian pa najprej preberem na internetu, potem pa kupim še časopis; ne vem, časopise imam rad – bi prihranil še 7,60 funta. Torej skupaj dobrih 33 funtov na mesec. Ne, ni bilo pravo razodetje, ampak takšno računico sem nazadnje naredil, ko sem nehal kaditi. Ampak kaj bo rekla moja trafikantka, gospa Patel? Že ko nisem več kupoval cigaret, me je včasih zelo srepo pogledala in vprašala, če jih kupujem kje drugje. “Ne, gospa Patel, res ne. Samo kadim ne več.” Ampak saj pri njih kupujem še kaj drugega, sem si razložil, pa tudi na svoj oyster si denar nalagam pri njih. Na podzemni je bila običajna mešanica sobotnih potnikov: fantje z odsotnimi pogledi, dekleta v mikro črnih oblekah in visokih petah, nekaj gospa neugotovljivih let v spremstvu moških nepredstavljivih let. Nasproti mene sta sedela mlada ženska v mikro zeleni obleki in, verjetno, njen fant, mladenič z zanimivim obrazom in lepo negovanimi rokami. Do Victorije sta molče jedla sendviče. Ko sem še enkrat iskal Heartbeat, sem opazil, da je začel mladenič začel nekaj razlagati svoji spremljevalki. Pritisnil sem na pavzo. “Saj veš, da spi z vsemi tipi, s katerimi gre na pijačo?” Njegov ton je bil nekoliko ciničen, vzvišen in zoprn. “Tega ne veš,” mu je utrujeno ugovarjalo dekle in v vrečko pospravljalo ostanke sendviča. “Veš, mene spoh ne moti, če spi z vsem svetom, ampak ne boš mi govorila, da ne spi z vsemi.” – “Res, in kako to veš?” – “Ker sem slišal od vseh. Vsi so spali z njo.” – “Vsi?” – “Ja, sem slišal.” – “Od koga?” – “Od Jacka. Pa John je tudi spal z njo.” – “To sta dva. Dva nista vsi. Poleg tega pa je z Johnom hodila skoraj leto dni. Kaj pa ti?” – “Prosim?” – “A si ti tudi spal z njo?” – “Saj ne morem verjeti, da me sprašuješ kaj takšnega!” – “Torej?” – “Sem, ampak to nima nobene zveze s tem. To je bil hiter, brezvezen fuk. Na faksu.” – “In zakaj mi nisi povedal? Ali naj potem mislim, da spiš z vsemi, s katerimi greš na pijačo?” Vlak sta zapustila na Eustonu. Še več ljudi je izstopilo na King’s Crossu, vstopil pa je na krtačo postrižen fant v belih bermuda kratkih hlačah. Mrzlično, vendar dobre volje, je pritiskal na gumbe na svojem mobilcu. Verjetno je igral kakšno igrico, saj je vsakih nekaj sekund zmagoslavno, srečno, boksnil v zrak. Malo pred Finsbury Parkom je mobilca spravil v žep, si pogladil hlače in se na hitro pogledal v šipi. Potem se je zadovoljno nasmehnil. Zanj se je noč šele začenjala.

  • Share/Bookmark
 

18 komentarjev na “Predzadnji metro”

  1. Luka pravi:

    Ha ,.. hudo dobro napisano ,.. da bi imel jaz tak pisalni talent :>

  2. kinkitone kinkitone pravi:

    Danes sem jedel filane paprike na Šmarni gori. Dve. Z žganci in ocvirki. Zdaj sem lačen.

  3. Urška Urška pravi:

    Tudi jaz sem na Šmarni gori pojedla eno ogromno polnjeno papriko. In eno koruzno štručko. Pa par marelic. Pa vaniljev kornet. (Zadnja dva zalogaja je tam zanesljivo pospravil tudi prejšnji komentator. Isti komentator, ki MENE ljubkovalno naslavlja z “bottomless pit”:))
    Drugače se pa zelo fajn bere to tvoje brezsramno prisluškovanje sopotnikom na podzemni :)

  4. bitter l. pravi:

    Tudi jaz sem danes jedla filane paprike. No, bili sta dve – veliki. In še zelo pomemben podatek: bili sta filani na precej nižji nadmorski višini od Šmarne gore. Zdaj bi takoj pojedla še eno.

  5. mica mica pravi:

    meni je všeč tvoj dar za opazovanje ljudi. Ker potem to, kar vidiš, opišeš na način, da si jih brez težav lahko predstavljam tudi v moji oranžno-beli sobi. (to poudarim zato, ker so barve živo nasprotje tiste “vaše” podzemne)
    me pa nekaj zanima: so bile tele paprike zelo pocukrane? Namreč: nekoč me je povabila na večerjo prijateljica, ki je poročena z Angležem, pa mi je ob pogledu na vsebino krožnika zaigralo srce, a potem, ko sem nesla prvo žlico v usta….ojej…. :-(

    PS
    nekoč, ko sem bila slabe volje, sem med kolesarjenjem poslušala Roya Orbisona….Po nekaj km se mi še pedal ni več ljubilo vrteti
    :-)

  6. maja pravi:

    O, luštkan napisan, tale dialog v podzemni. Dej napiš kakšno knjigo, no.
    Grem zdaj hitro na You Tube po kakšen The Knife….

  7. Špiklja pravi:

    Hej, Mornar,
    si manem oči ob tvojem pljuskanju.
    Ti je kateri od teh z odsotnim pogledom že kdaj izmaknil denarnico? Čeprav fantom je verjetno malo težje, jih nosite bolj pri sebi, ne v kakšnih vrečastih torbah. Meni so jo, kar me je presenetilo, namreč da se jim sploh da stegovati roke vanje; glede na to, kako nezainteresirano delujejo. Ženska naivnost gre kar dobro vštric s takšnimi in drugačnimi nepridipravi, zasanjanost še bolj. Idealni plen. Zato sem pomislila na to, pazi da te ne prelisičijo. Ker opazuješ druge, nisi toliko pozoren na svoje stvari …
    Varno plovbo, želim.

  8. saša pravi:

    To prisluškovanje napodzemni….včasih to delam tudi sama. Saj vem da se ne spodobi (ne vem če je beseda “spodobi” dobro izbrana), ampak zdaj ko vem da delaš to tudi ti, priznam še jaz. Si pa imel srečo in naletel na sočen dialog :)

  9. irena irena pravi:

    Tadej, tebi skoraj odpustim ignoriranje možnosti delanja odstavkov. :)

  10. silvestre pravi:

    heh, sem mislo, da takšni dialogi obstajajo samo v knjigah… :)

  11. °lUKA.V pravi:

    MLJASK!

  12. Mašon pravi:

    jest pa ne nasedem dialogu :P … če sm se v londonu kej naučila, je to to, da 95% ljudi na podzemni bere ali časopise ali pa bizarno debele paper-backe (ki ti potem v prometni konici lahko zelo boleče pristanejo v naročju, po tistem ko zletijo iz rok kake nežne blondinke, ki poskuša brat v stoje). in je včasih med najhujšo gužvo taka tišina da se zdi, da si se znašu v kakšnem dark čudaškem filmu :)
    čeprov, po drugi strani – na pimlicu vstopa ogromno hosteljašev, tisti znamo bit pa precej glasni :)
    sicer pa – prisluškovanje je fun. tudi jaz priznam :)

    mica, a niso nemci tisti ki vse sladkajo?

  13. mica mica pravi:

    Mašon, pojma nimam, če tudi Nemci radi jedo sladkano.
    vem pa, da ta moja prijateljica celo na solato zliva neke sladke prelive
    :-(
    grozn

  14. kofi kofi pravi:

    Hvala za vožnjo z Victoria line! :)

  15. tadej tadej pravi:

    Zelo dobrodošel, kot bi, kot se spominjaš, rekli tukaj, kofi :)) Mica: ne, sploh niso bile sladke. Jaz se polnjenih paprik najbolj spominjam iz časov, ko se je omaka zgoščevala še s prežganjem ali pa podmetom (ali pa se RES narobe spominjam; preteklost se mi včasih res zdi tujina), Nedova omaka pa je bila čisto naravna, samo sveži olupljeni paradižnik in sokovi iz paprike. V filo pa je fliknil še nekaj šampinjonov – in ja, je bilo zelo v redu :) Mašon: hvala za pojasnilo :)) Ta par je že bil na vlaku, ko sem se nanj vkrcal. Ona je imela precej severnjaški naglas, višje od Yorkshirea, on pa je bil ali Londončan ali pa nekje iz jugovzhoda. Mogoče pa je bila zato bolj odrezava in hitra kot on? :) Irena: saj sem probal, pa mi ne rata. Brez odstavkov sem že čisto od začetka; res pa je, da imajo daljše stvari tudi slikice. Bom probal. Vsekakor pa hvala :)) Silvestre: najbolj hecno je, da sem si ga res dobro zapomnil. Mogoče zato, ker sem lahko gledal naravnost v njiju, saj sem imel slušalke še vedno v ušesih in nista vedela, da ju poslušam. Res pa je, da sta bila dovolj glasna, da so ju lahko slišali vsi v naši tretjini vagona :)) Saša: ja. NE SMEMO :))) Hej Špiklja! Ne, na srečo ne na podzemni. So me z nožem oropali v Sohu – le koga ne bi – vendar pa je to bilo enkrat. Aja, pa puhovko so mi ukradli v enem kinu. Po mojem je to za karmo dovolj. Sicer pa: KOSMULJA :)) Kinki, Urška, bitter l: HA! jaz sem jih dobil še za seboj, tako da sem jih imel še za dve kosili :)) Maja: veselo poslušanje:) Luka: hej, hvala. Luka.v: enako :))

  16. mica mica pravi:

    moja finta za zgostitev omake je zelo naravna. veliko čebule, med njo – ko rumeni- zamešam malo ječmenovih kosmičev, pa zmiksam. Moke potem sploh ni več potrebno dodati. Če pa je slučajno kakšen sitnež pri mizi, pa vse skupaj poguljufam še z žličko pirine moke.
    V filo pa dam- namesto riža- ajdovo kašo, pa do sedaj še nihče ni opazil, da je “nekaj” drugače kot bi moralo biti
    :-)

    Uf, kako bi jih jedla….ojej….

  17. Kobrowsky pravi:

    @Urškokovje:
    Oh, you pittyless bottom!

  18. pet-in-g-seks pet-in-g-seks pravi:

    zakaj mene nihče ne povabi na polnjeno papriko? ali pa vsaj na paradižnikovo solato z mnogo bučnega olja, ki ga na koncu pomažem z belo-svežim kruhom … ps. hočem še :-)

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !