Zgledi… vlečejo?

10.07.2008 ob 23:10

Ali je romantičen, sem ga vprašala. “Vprašajte Sarah,” se je zahahljal. Nekatere ženske pravijo, da jih spominjate na Heathcliffa. Brown je, nenazadnje, mračen in resen. “To je popolnoma res,” se je pošalil. “No, mogoče starejši, modrejši Heathcliff.” Britanski premier Gordon Brown nima ravno sreče: njegova priljubljenost je tako skromna, da bo kmalu padla pod deset odstotkov, grize si nohte, čez dva tedna pa bodo nadomestne parlamentarne volitve v laburistični trdnjavi Glasgow Vzhod, na katerih bodo - kot kaže - zmagali škotski nacionalisti. Kot da to ne bi bilo dovolj, je notranjepolitična urednica jutranje koncesije na največji komercialni televiziji s premierom naredila intervju za tednik New Statesman, v katerem ga je med drugim vprašala, kaj si misli o tem, da nekatere ženske spominja na literarnega junaka, ki je verjetno najtemačnejši in najmračnejši od vseh temačnih in mračnih junakov britanskega romanopisja. Hura. Patološko romantični Heathcliff je seveda prima in Viharni vrh Emily Brontë super, vendar pa je precej očitno, da je poleg vsega drugega - sirota, zavrnjeni snubec, zagrenjeni bogataš (izvor njegovega premoženja ni znan), ugrabitelj ter maščevalni, manipulativni posestnik, ki maltretira vse naokoli - po vsej verjetnosti tudi morilec! In tudi živali ne mara. Še najbolj problematično za Browna pa je, da Heathcliff nikoli ni postal “starejši, modrejši”, ampak je umrl; pred tem je videl duh svoje ljubezni Catherine, Catherinina hčerka Cathy pa se je zaljubila v svojega bratranca Haretona, ki ga je Heathcliff sicer posvojil in zatiral. (Tako kot je rekel Barthes: literatura je vprašanje minus odgovor.) Ali se Brown, ki sicer velja za najbolj načitanega britanskega politika v zadnjih 60 letih, vsega tega sploh spominja? Literatura je polna takšnih pasti. Tako kot življenje, pravzaprav. V intervjuju med drugim sicer izvemo tudi to, da za sprostitev rad prebira Iana Rankina - njegov inšpektor Rebus tudi ni ravno kupček dobre volje -, prva plošča, ki jo je kupil, pa je bila Please Please Me. (Sarah, ki je omenjena v čisto na začetku, je premierova soproga.)

 

15 komentarjev na “Zgledi… vlečejo?”

  1. Boštjan pravi:

    O Brownu sicer ne vem dovolj, vendar pa bi lahko pridevnike zagrenjen, maščevalen, mračen uporabili tudi za njegovega slovenskega kolega - oziroma PREDVSEM za njegovega slovenskega kolega.

  2. Luka pravi:

    Ja sej je res.

  3. Black Betty pravi:

    Uh, pa to se bere kot kakšna grška pripovedka. Tem angležem nikoli ne zmanka vsebine za rumene cajtenge. Kraljeva družina pa še grški princ teme. Ah, nekaj za narod. :D

  4. Zvesti bralec pravi:

    Kar žalostno, anede, ko je vsem jasno, da tone, samo njemu ne. Kaj politika - in še posebej tako visok položaj - naredi iz ljudi, heh?

  5. maja pravi:

    A milsiš, da bi ga kakšen moški novinar tud vprašal, če je romantičen in ga primerjal s Heathcliffom?? Pha, te novinarke, če niso itak vedno očarane nad vsakim politikom, še tako nemogočim, da jim le blagovoli priti blizu…
    In hecno, ravno včeraj je bil v Konzorciju popust na vse knjige in sem si kupila iz Oxford press vse angleške paperbacke sester Bronte.
    Ah, mi romantične ženščine…..

  6. ambala pravi:

    Evo to se pa zgodi, ko premier ni izvoljen na neposrednih volitvah (ok, pustmo detajle). Sicer je priljubljenost nepomembna, če je tu učinkovitost. Glede na to, kaj je Rjavček naredil v času vladanja, pa tudi na tem področju ne blesti pretirano.
    Me zanima kakčni bi bili odzivi v slovenski javnosti, če bi natačno tak (kot je ugotovil Boštjan je primerjava več kot očitna) intervju z generalissimom objavili slovenski mediji… še pomniš, Tadej?

  7. nives nikes pravi:

    Blog -up maestro!!
    Tadej, si edini slovenski blogar, ki ga berem, če bi pisal v angleščini, bi te takoj zasnubil kak Guardianov urednik,… ali kateregakoli evropskega časopisa, ki da kaj nase.

  8. tadej tadej pravi:

    Se opravičujem za pozne odgovore, vendar sem šel malo na jug. Se zgodi in je bilo fajn. Hvala, Nives, ampak vseeno bi ostal kar tukajle :) ambala: ja, se precej dobro spominjam. Je pa zanimivo, kaj vse poskušajo narediti - in s čim vse se poskušajo izvleči - ko se znajdejo tako globoko v jami. Kaj pa vem. Maja: verjetno ne. Je pa tudi res, da tega o Heathcliffu nisem slišal še nikoli, ne od žensk in ne od moških, čeprav je - seveda - zelo mogoče res, da je Brown podoben kakšnemu literarnemu junaku :) Zvesti: tako ja, zelo res. Betka: to je, kot se reče, kruh in puter otoških medijev. Ampak le zakaj bi se ukvarjali s čim tehtnejšim če pa je lažje opravljati in biti “kreativen”. Boštjan: pri ravnanju s preteklostjo se splača previdnost. Nikoli namreč ne veš, kdaj bo prišla za teboj in te ugriznila v zadnjico. Tudi - in predvsem - če si politik :)

  9. mica mica pravi:

    ne mi šteti v slabo, ampak tudi jaz rada prebiram Iana Rankina, pa me, posredno, zanima, kateri od sodobnih tovrstnih žanrskih pisateljev je trenutni v Angliji najbolj bran?
    PS
    premier Gordon Brown me nekako ne zanima, tako povprečen se mi zdi….Reci, če se motim
    :-)

    tale sonček sem slučajno ujela. medtem ko se žalostno oziram po vrtu, ki ga mi je totalno oklestilo….

  10. Mitko pravi:

    Brown “velja za najbolj načitanega britanskega politika v zadnjih 60 letih”? Ehm, a res? In 60 let kot referenčno obdobje? Če ni poljubno (kot je npr. v smučanju med prvimi osmimi šest Avstrijcev), kdo potem velja za najbolj načitanega britanskega politika? Zanimivo bi bilo tudi vedeti, kdo je, recimo, drugi najbolj načitan britanski politik po letu 1948? Sicer pa hvala tudi za zanimive zapise o življenju na Otoku.

  11. pavot pavot pravi:

    brown ne nosi čevljev? :)

  12. tadej tadej pravi:

    Ja, pavot, nosi, ampak udobne, praktične, črne, zaobljene in nič zašpičene :)) Videl sem jih samo enkrat, med krajšim intervjujem, ko je bil še finančni minister; zapomnil sem si jih samo zato, ker jih imel obute on. In ne, moj fetiš ali karkoli že se je pojavil kasneje… dosti kasneje :)) Mitko: hvala :) Ja, obdobje je precej poljubno, vendar verjetno kar drži. Med Churchillom, ki je dobil nobela za književnost, in Brownom z njegovo nekoliko baročno retoriko, so bili premieri in premierka res bolj filistri kot karkoli drugega, celo Harold Macmillan, ki je po premierstvu prevzel založbo, ki jo je ustanovil njegov praded, in Heath, ki je bil bolj glasbenik (dirigent) kot bralec. Saj vem, da se ne spodobi, ampak Thatcherjeva je priznala, da je njena najljubša pesem How Much is Doggie in the Window (brala je samo ekonomsko teorijo); Blairova najljubša knjiga je Stevensonov Otok zakladov, kar pa tudi pove veliko o njem (in ne, nisem tako grozen snob) :)) Mica: jaz sem z Rankinom obseden že od začetka 90., ko sem ga “odkril”, in to najprej Hide and Seek (Skrivalnice), potem pa Strip Jack (Razgaljeni Jack) in Let it Bleed (ali so to Krvave skomine?), šele potem pa Knots and Crosses (Vozli in križi). Super, ja. Bom malo pogledal, kaj se bere. Meni je všeč Jake Arnott, vendar pa so njegovi konci ponavadi malo razvodeneli. Aja, pa Sebastian “Bond” Faulks tudi ni slab :) Ah - škoda za vrt… a boste lahko kaj rešili?

  13. mica pravi:

    toliko časa že piše?!
    V bistvu sdem nanj naletela slučajno: v knjižnici ni bilo nič takega, kar še nisem brala, pa naletim na njegovo knjigo, a me knjižničarka opomni, da “to pa ni za vas, ni primerno…kristus….in če ona reče, da ni primerno, že v naprej vem, da bo to knjiga, ki bo zame kot odhod v posteljo po celodnevnem delu.
    :-)

    Torej- grem še mal na Amazone stran, da vidim, kaj se tam skriva….
    PS
    ampak- moja prošnja naj še kar ostane in ko ti kaj pride na ušesa- zapiši

  14. Mitko pravi:

    Hvala za pojasnilo, Tadej, mi je marsikaj bolj jasno. Tako se več ne čudim, da v Italiji, kjer je najbolj načitan politik Dario Fo, vlada Berlusconi. Da nisi snob, kaj šele grozen, pa sem tudi že ugotovil; kako bi sicer lahko imel odklonilno stališče do Borisa Johnsona.

  15. pavot pavot pravi:

    na, pa sm bla kregana :)

Komentiraj