Poletni večer

6.07.2008 ob 11:42

“Samo v Angliji,” se je zasmejal Michael, ko smo prišli na travnik za Kenwood House. “Samo v Angliji so se ljudje pripravljeni pretvarjati, da je poletje in da je čisto v redu, če imamo piknik tudi na razmočeni zemlji, zaviti v deke in v debelih rokavicah.” Seveda, le zakaj ne, saj je začetek julija. Ko bi naj bilo toplo in vroče, vendar pa je bilo vetrovno in mrzlo. “Ampak saj je vseeno: piknik in Rufus Wainwright, to je že v redu,” je pripomnila Katja. S Katjo, Michaelom in Jamesom sicer pogosto hodimo na njegove koncerte; sinočnji je bil tretji skupni.

Rufus Wainwright, Kenwood House, 5. julij 2008

Segregacija? Koncerti v Kenwood House so precej demokratični, vendar ne preveč; pred pokritim odrom je 1.000 ležalnikov - rdeče-bele progastih, kot se spodobi - za njimi pa je prostor še za 7.000 obiskovalcev. To je bil edini koncert, na katerem sem bil, na katerega lahko prinesete svojo hrano. In tudi pijačo. Hura. Gay Messiah, ki jo je odigral ob spremljavi kitare, je posvetil londonski paradi ponosa, ki je se je začela zgodaj popoldan.

Rufus Wainwright, Kenwood House, 5. julij 2008

Seveda je bilo v redu. “In katera je bila vaša najljubša pesem?” se je pozanimala Katja. Michael je rekel Leaving for Paris, James Sanssouci, sama se je odločila za Cigarettes and Chocolate Milk (”Pa tudi Vibrate je res super!”), jaz pa za Little Sister. In Hallelujah, seveda, s katero je končal koncert, čeprav bom pri njej vseeno moral počakati na uradno verzijo, ki bo na vrsti 17. julija. Little Sister je po mojem tako dobra pesem, da bi jo kar poljubil.

Rufus Wainwright in Teddy Thompson, Kenwood House, 5. julij 2008

Čeprav je bil napovedano, da bo Wainwright nastopal solo, mu je pri King of the Road na ukulelah pomagal Teddy Thompson (Youtube je krasna reč), ki je sicer tudi ogreval. “Teddy je najbolj gej moški, kar jih poznam. In seveda heteroseksualec.” ga je predstavil. Sicer pa si je pomagal s plonkcegelcem. “Saj je še jaz znam besedilo,” sem se zarežal. - “A res?” me je z upravičenim dvomom vprašala Katja. - “No, vsaj polovico refrena,” sem moral priznati.

Rufus Wainwright, Kenwood House, 5. julij 2008

Sam Taylor-Wood + 1, Kenwood House, 5. julij 2008

To je bil sicer eden od tistih večerov, na katerih je bilo mogoče videti vse mogoče. Ko sem se ozrl nazaj, sem videl Tima Burtona, ki je nosil veliko košaro in par dek (seveda je vedel!), nekaj korakov za njim pa sta bili Helena Bonham Carter - ki se je prijazno nasmehnila - in njena mama. Kdo je še bil? Mark Ravenhill. Justin Bond iz Kiki and Herb. In pa Sam Taylor-Wood (na sliki desno), pri kateri sem si končno lahko dal paparacovskega duška. Non? Čeprav sem bil po koncertu zelo premražen, sem se odločil, da je poletje.

 

15 komentarjev na “Poletni večer”

  1. Dajana Dajana pravi:

    Kolk je bilo pa stopinj? :shock:

  2. Sergeja pravi:

    Oh! Ne vem, če ti naj čestitam, ker si končno šel na njegov koncert (odkar berem tvoj blog vneto čakam, kdaj boš spet pisal o njem. V bistvu sem te tako tudi našla, ker si ga pred-(?)lani nekoč omenjal tukaj), ali naj čestitam sebi, ker dejansko nekje nek Slovenec pozna Rufusa (mislim, da nas je skupaj samo 6) ali naj ti bom fauš, ker si videl mel šanso videt Rufusa v živo, jaz pač ne. Pa še s Teddyjem!! In, če se ne motim, je bil Teddy z bendom? Pa King of the Road sta pela! *faušija na stoto potenco* OK no, potolaži me vsaj to, da ste meli slabo vreme, hehe.

    aja, če sem že na tvojem blogu: kaj pa je mel Rufus obuto? :)) vidim, da je znova bil oblečen kot en pajac, adijo ne :))

    LP, sergeja:)

  3. Dinozaver pravi:

    Aha, zato si manjkal v Bohinju. No, saj ne rečem, rdeče-beli ležalniki pod nemilim otoškim nebom gotovo odtehtajo podalpsko poletje…

  4. maja pravi:

    Oh, Kenwood house, Hampstead heat, poletni pikniki na travi in koncerti. Do zdaj mi še nikoli ni uspelo eno tako poletno poležavanje na travi, kadar sem v Londonu, pa ni važno ali je avgust, julij, september, res ne vem kdaj je treba priti za tako filmsko idilo. Vreme imate res neverjetno fenomenalno, očitno je res edina varianta stoična angleška ignoranca in sedenje lepo v rokavicah in pod deko- bomo probali enkrat še to.
    btw, sem zadnjič gledala na sky novega londonskega župana, ful mate hecnega, pa Boris mu je ime, res hecno… mešanica med borisom beckerjem in tistim angleškim komikom, ki igra v litlle britain, lucas al kaj.

  5. tadej tadej pravi:

    Meni tudi ni jasno, maja: nekako sem pričakoval, da bi lahko poletno poležaval na travi na začetku poletja, vendar pa se to ni zgodilo. In zdajle, ko pišem tale odgovor, zunaj lije in je 16 stopinj Celzija. In tako bo do konca tedna, samo da bo malo topleje; morda pa je res, da je edina razlika med poletjem in zimo v Britaniji v tem, kako topel ali mrzel je dež. V glavnem je samo mrzel. Matt Lucas - tako je ime tistemu komiku. In ja, njega bi že volil, Johnsona pa nekako res nisem :) Dinozaver: verjetno ne boš verjel, ampak rdeče-beli ležalniki pod nemilim otoškim nebom RES ne odtehtajo podalpskega poletja; samo zaplaniral sem se, čeprav ne prvič. Ste se pa sigurno imeli lepo. In okusno :) Hvala, Sergeja :)) Ne, Teddy Thompson je ogreval sam, pri One Man Guy pa se jima je na odru pridružila še Teddyjeva sestra Kamila (za to pesem Rufus očitno res rabi familijo, svojo ali kakšno drugo - na enem koncertu jo je z njim pela Martha). Za čevlje pa ne vem. Sem gledal, pa nisem videl :) Dajana: saj je bilo, tako kot zdajle, 16 stopinj, samo veter je bil grozen in se je zdelo, da je še bolj hladno. Oziroma: bilo je tako vetrovno, da smo bili čisto prepihani, ne glede na to, koliko plasti oblek smo nosili. Ampak kaj čmo - včasih moramo biti stoični (samo ne prevečkrat).

  6. irena irena pravi:

    jst bi bila še dva dneva zvezdniško zadeta (kako naj bi človek prevedel starstruck?), če bi videla Burtona z ženičko … morda ravno zato, ker sta tako nezvezdniška.

  7. Pris Pris pravi:

    Hi hi, zvezdniško zadeta.

    Ne me narobe razumet, sem velik Burtonov oboževalec, mi je pa tudi všeč, kako je njegovo muhavost brez dlake na jeziku predstavil Kevin Smith. :lol:

  8. alcessa pravi:

    Poletje … je precenjen pojem :-)
    Poletje … je stanje duha :-)
    Poletje … je prodajni argument za koncerte :-)

    Odkar sem v Franciji pred kratkim ugotovila, da se mi, sicer pigmentno izvrstno prilagojeni, od vročine (nad 30°) zvrti, komaj čakam 15 skandinavskih °, oblake in totalno vremensko negotovost. Ful me mika, da bi enkrat iz vsega srca doživela tisto klišejsko stanje, ki mu Nemci pravijo “Slabega vremena ni, so samo neprimerna oblačila.”

    Poletni večer torej.

  9. Saša pravi:

    Little sister je res dobra pesem, ampak Tadej,….poljubiš lahko raje mene ;)

  10. tadej tadej pravi:

    Hahahaha, alcessa, zelo drži. Hvala. Ne vem pa, če velja tudi za nas, ki smo prepričani, da je lahko prepih ne samo usodepoln ampak tudi smrtno nevaren (kot so nas naučili). Je pa res, da je zdaj malo boljše in da sem zdaj začel razlikovati med vetrom in prepihom, kar je pa tudi nekaj :) Prima, Pris: “ti-hi-hi-hi” je vedno zelo nevarna taktika. “Rokavice so snete” na 6′10″ je pa klasika :)) Irena: moja najljubša slovenska knjiga, Veliki angleško slovenski slovar, prevaja opisno: navdušen nad slavo ali slavnimi osebami a starstruck teenager z zvezdniki obseden najstnik (ali to fantje priznajo?). Torej morda zvezdniško mahnjena? Ne? Najboljša pa je bila mama/tašča, ki je čisto podobna Heleni Bonham Carter, samo da ima sive lase. Torej je, resnici na ljubo, Helena izrezana mama. Ja :)) Saša: super :)

  11. irena irena pravi:

    no, potem Tim vsaj ve, kakšna bo žena v starejših letih :)

  12. Boštjan pravi:

    Irena, sem hotel glih ISTO napisati :)) Močni geni so zanimiva stvar. A lahko priznam, da do pred desetimi minutami sploh nisem vedel za Teddyja Thompsona? Za Rufusa in njegove že, za Teddyja pa ne. Grem še mal kopat po youtubu. Hvala.

  13. sergeja pravi:

    hvala za to YT najdbo! :D

  14. tadej tadej pravi:

    Noben problem, Sergeja :) Sem pa odkril še nekaj: v današnjem Guardianu je bila objavljena malo sitna ocena koncerta (edina, ki sem jo našel), v kateri mu je kritik prisodil tri od petih zvezdic. Očitno je bil to njegov prvi Wainwrightov koncert, saj si je nekje na sredi zaželel “pesmi, ki bi si jih lahko požvižgaval”, drugače pa ima svojo teorijo o tem, da Rufus izhaja iz sondheim-porter-gershwinovske šole “načičkane rokoko kompozicije”; tudi to, da je končal s Cohenovo Hallelujah, se mu je zdelo nenavadno, vendar je dodal: “Njegov izvedba je bila prav tako dobra kot verzija Jeffa Buckleyja - še ene svete krave za generacijo, ki je lačna prave stvari.” No ja. Kakorkoli že… čisto na začetku je povedal, da je bil Rufus za Kenwood House obut v COPATE :)) irena: to je vedno koristno, ja :)) Boštjan: ni za kaj, sevede :)

  15. sv3der pravi:

    To me spominja na prvi obisk letnega kinA na prostem v Luksemburgu sredi poletja oz. sredi avgusta 2005, ko sem sedel v bundi, zavit v deko in pil konjak in čaj.

    -sv3

Komentiraj