Grace Jones in jaz

20.06.2008 ob 02:45

Oziroma: večer, ko sem Grace Jones pomagal z odra in malo kasneje z njo plesal na odru Royal Festival Hall. Ja. Ali sem kaj takšnega pričakoval? Ne. Se je pa zgodilo. Oboje. Ko sem pogledal na vstopnice, ki jih je Chris kupil za sinočnji koncert Grace Jones – v okviru Meltdowna pod taktirko Massive Attack – me je skoraj kap: druga vrsta. Druga vrsta? Prosil sem ga namreč, da kupi vstopnice ob prehodu (za moje levo koleno, za katerega pred par meseci še nisem bil prepričan, da se bo pozdravilo), to pa je bilo tudi vse. Ampak vseeno. Tako blizu odra – niti v tako rafinirani dvorani – nisem bil že zelo dolgo časa, pa čeprav še kar grem na kakšen koncert. In ne, ni mi žal. Zakaj ne? Ker je bil fantastičen. In zelo nepozaben.

Grace Jones, Royal Festival Hall, 19. junij 2008

Začelo se je sicer intenzivno, vendar predvidljivo, čeprav Jonesova niti približno ne kaže, da jih ima 60. Nightclubbing, My Jamaican Guy, Love is the Drug… med vsako pesmijo pa je zamenjala pokrivalo. Med napovedovanjem This is Life z njenega novega albuma Corporate Cannibal – “Izšel bo septembra,” je dejala – se je ozirala po prvi vrsti, da bi ji kdo pomagal z odra v dvorano. Gospod, ki mu je pomahala, ni reagiral, jaz pa sem. Kot strela sem se pognal proti odru, jo prijel za boke in jo postavil na tla parterja. In potem skoraj omedlel, ko se mi je na široko nasmejala in mi prikimala. Bila je popolnoma prepotena, vendar pa je bil pot ledeno hladen. Ali je pot lahko tako zelo hladen? Precej omotičen sem se odmajal do sedeža. Potem so bile na vrsti Do or Die in Private Life in in Warm Leatherette in I’ve Seen That Face Before, potem pa je, med prvimi takti Pull Up to the Bumper, začela vabiti na oder. Ja. Varnostniki so bili zgroženi, mi pa smo se – no, se pač spodobi – odzvali povabilu. Ne samo midva v Chrisom – ki sem ga hitro porinil na oder – ampak še kakšnih trideset kompanjonov; no, pogojno, bolj sopotnikov, res, med katerimi je bil tudi tukajšnji najboljši modni žurnalist Charlie Porter. In potem smo plesali, se trepljali po ramenih in gledali v dvorano, ki je dobesedno vrela od navdušenja. In potem se je na nas spustilo še par ton bleščic. Popolno. Tole je pa posnetek z odra po koncu pesmi.

Grace Jones, Royal Festival Hall, 19. junij 2008

Uradnega dela je bilo uradno konec z La Vie en Rose, ki se je zlil z Man-Eating Machine, vendar to ni bilo vse. Dodatek je bil Slave to the Rythm. Ja, se je spominjam že od prvič, iz leta 1985.

Grace Jones, Royal Festival Hall, 19. junij 2008

Potem smo se samo še objemali in si kimali. Tudi tisti, ki so nas zavistno gledali, ko smo plesali na odru. Se bom še enkrat vščipnil in rekel: plesali na odru. Ja, precej evforičen sem bil. Pravzaprav zelo evforičen. Ko sem se na stopnicah zaletel v Jona McClura, frontmana Reverend and the Makers, sem mu kar sam od sebe razložil, da mi je bil njihov koncert v Astoriji “čisto všeč”, potem pa sva si navdušeno prikimavala, kako da je “Grace Jones edina pevka na svetu, ki lahko tako učinkovito poruši meje med rasami, narodi… in vsem ostalim tudi”. “Obožujem jo že sto let, man,” je še pribil. Sicer pa je bil zelo čuden dan. Vetrovno, vendar toplo. In še nekaj. Vedno, ko oddam kakšen daljši članek – dobrih 3.000 besed ali enajst tipkanih o Gordonu Ramsayju za Sobotno je, vsaj zame, precej veliko – sem par dni čisto izpraznjen. No ja. S tem se bom ukvarjal kasneje; med pisanjem se je na tipkovnico vsulo še nekaj bleščic. Po mojem sem srečen. (Fotografije so posnete naskrivaj, ker so varnostniki skoraj čisto do konca težili, potem pa je bilo tudi njim vseeno.)

Pripis: “The Festival Hall is on its feet as she strides up the aisles and is picked up by a guy in the audience before revelling in embrace after embrace.” No, pa mi je uspelo: postal sem del kritike koncerta v Independentu.

Še en pripis: le kako jim uspe? Na youtube je res vse – pa še malo več. Moj hrbet? Na 1′44″, ostalo pa sta višina in bela majica.

Samo še nekaj: krajše, vendar se – malo boljše – vidi. S tem pa je te posebne obsesije konec.

  • Share/Bookmark
 

24 komentarjev na “Grace Jones in jaz”

  1. iztokgartner iztokgartner pravi:

    Si dobu avtogram?

  2. Dinozaver pravi:

    Ojebela… oje-fakin-bela! Plesal si s tetko?

  3. tecnstrdesc tecnstrdesc pravi:

    Orkafix :)

  4. napo pravi:

    strange, i’ve seen that face before, hehe … bravo!

  5. david.pelko david.pelko pravi:

    Ah, a si normalen? Bil si na koncertu Grace Jones? Zavidam ti :)

  6. šuši šuši pravi:

    :shock: !

  7. kofi kofi pravi:

    Ko sem videl naslov tega zapisa, sem si rekel..o fak, pa kje je ta ženska? Sicer nisem bil tako reden obiskovalec koncertov kot ti, pa kljub temu – pooogrešam London!

    Grace pa glede na njena leta, očitno še vedno izgleda “graciozno”! ;)

  8. Zvesti bralec pravi:

    “Po mojem sem srečen.” To je eden najlepših koncev. Ja, seveda sem fouš. Naslednjič bom v prvi vrsti.

  9. Aja pravi:

    Lepo. Kar precej tega navdušenja je pljusknilo preko zapisanih črk, tako da sem tudi jaz lahko začutila rahlo vihrav, nemiren občutek v trebuhu. Lepo je, ko nas kaj na tak način navduši, zmede, naredi malce bolj pogumne, vihrave, malce nore.
    Take stvari nahranijo našo dušo.
    Naredi nas otroške.
    Lepo.

  10. tadej tadej pravi:

    Hvala, Aja. To je, resnici na ljubo, zelo daleč od mojega običajnega obnašanja na koncertih (in pisanja o njih). Mogoče je res šlo za kakšno kozmično napako, je bilo pa fajn :) Zvesti: se vidma :) Kofi: hvala. Ampak ne se sekirat – še malo, pa bosta s Hano skakala po koncertih :)) Šuši: vem :)) Napo: Videla sem ga, ko se je vrtel okoli vrat / kot sokol, ki preži na plen / kot noč, ki čaka na dan… :) (Seen him hanging round my door / Like a hawk stealing for the prey /
    like the night waiting for the day…) AH! :)) tecnstrdesc in david.pelko: hura :) iztokgartner: ne, res ni bilo časa še za to :) Dinozaver: ja. Pa v redu je bilo. Zelo :)))

  11. chris mccormack pravi:

    very good pictures. is that the top of my head while we are on stage i wonder? :) very good evening.

  12. iztokgartner iztokgartner pravi:

    Škoda, saj bi bil neprecenljiv. To je vendar Grace Jones, bivša bejba Dolpha Lundgrena in igralka v eni izmed bondiad ter Conanu. Ko sem bil mlajši, sem se jo celo bal, saj je bila prava možača :)

  13. Urška Urška pravi:

    Na koncert si šel kot invalid z zjebanim kolenom, potem pa pride Grace Jones in se v trenutku spremeniš v moškega v vrhunski formi, ki ročno privzdiguje dive in poplesava na odru. Krasno! :)

  14. tadej tadej pravi:

    Ne, ni bilo ravno tako, Urška: Chris je vstopnice za Grace Jones in Gang of Four, ki so nastopili v petek, kupil 24. aprila (ob 9.15, kot je poudaril), ko so šle v prodajo, ker se – na žalost – ne more čakati. Preprodajalci (o njih imam zelo posebno mnenje) so vstopnice za Grace Jones pred dvorano ponujali za 100 funtov, najine pa so stale po 45 funtov. Gre pa za tole: konec aprila me je koleno še vedno matralo in nisem vedel, kako dolgo bo še trajalo. Ne, ni trajalo zelo dolgo, ampak tega nisem vedel – in zato sem hotel imeti sedež ob prehodu. Da se je to tudi sicer izkazalo za zelo modro odločitev, pa je bil eveda – nepričakovani – bonus :)) iztogartner: nisem ravno prepričan – v Fraser’s, kjer prodajajo avtograme znanih osebnosti, se njeni podpisi dobijo za 100 funtov; imaš pa prav: če bi mi ga dala na odru, bi bil neprecenljiv spomin – vendar pa je bilo dovolj že to, da sem bil tam :) Hello, Chris: yes, I think it’s you. Actually, I am pretty sure you are. Hurrah. It was rather fantastic, yes :) And we shall/should be in row B every single time, I guess. Well, you know… :)

  15. Centrifuzija pravi:

    O moj bog! Holy Grace! In še bleščice! Brez besed sem … kar kričala bi. KRASN!

  16. maja pravi:

    O, cool, kok se maš fajn, verjamem, da se ščipaš- na odru, pa še v časopisu….

  17. irena irena pravi:

    Ah, se mi zdi, da bi lahko bil koncert Grace Jones po kostumski strani skoraj (skoraj!) tako slasten kot tisti od Roisin …

    sicer pa fajn zapis, je še mene malo evforija zadela med branjem. :)

  18. tadej tadej pravi:

    Hvala, irena – mene še vedno malo zanaša. Oziroma, kot se reče: “Na račun tega koncerta bom še nekaj časa večerjal.” :)) Je pa res, da je menjala samo pokrivala, drugače pa ostala v črnem životcu, črnih mrežastih nogavicah in zelo ornk salonarjih. Aja, razen na koncu, ko si je nadela še velikansko pelerino :) maja: samo hecno naključje, res :) Centri: res KRASN :)))

  19. Jasna pravi:

    Tadej, jaz sem vedno sanjala, da bi plesala na odru. Od kdaj sem videla Brucea in C.Cox, pa se je tebi zgodilo. Ko sem pa to prebrala sem si mislila: EKSTRASUPERMEGAFAKIN…. Še vedno sanjam, da plešem z Jay Kayom, na funky ritme. Včasih doma vadim za vsak slučaj, nikoli ne veš, vidiš kako se je tebi zgodilo. Za tvoj zapis bi rekla tole: dej mi pet!

  20. Kobrowsky pravi:

    Aseje nav pikpo stavila nanogo inna stavila ritvi soko?
    Jazsem enkrat Pikibožič po tégnil tampón ven, kojepéla, ko léga jijepa novegav stavil.
    Bi laje hva léžna.

  21. chris mccormack pravi:

    hello tadej, yes, chris mccormack is/was the person stood next to you in row b. yes. the picture you took from the stage is pretty fantastic. i wish i could follow this sentence with a language you can’t understand, like when i read your blog.

  22. wragetz pravi:

    Tadej, na temle posnetku se te bolj razlocno vidi + blescice!
    http://www.youtube.com/watch?v=dMS4-9dfJok

    se mi pa zdi, da spet prihaja njeno obdobje. ravno letos sem na plano privlekel vse njene plate in cedeje in jih poslusam ze zadnje tri mesece. in moram priznat, da se vedno zveni zelo sveze!

  23. besedovalka pravi:

    Hmmm… The World of Grace Jones ali In kaj bi človek k temu sploh še lahko dodal? :)

    Če bodo po Londonu slučajno zaokrožile kakšne govorice o njenih bodočih koncertih (poleg tistega na Secret Garden Party), se vsekakor priporočam za informacije. Definitivno številka ena na mojem tako imenovanem seznamu zelo zaželjenih koncertov.

  24. Jak pravi:

    grace f’in great jones – 60??? i bet you felt like a youngster on that stage :))
    super nastop (vključno s tvojim, he he) – če to ni bolje kot obsesija s severnoangleškimi šolarskimi bendi – čestitam!!!

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !