Staranje! Sparks!

17.06.2008 ob 01:18

“Staraš se,” mi je dejal Stephen. Čeprav sva se pogovarjala po telefonu, se mi je vseeno zazdelo, da se je zarežal. Ravno sem namreč kričal na Irce. Natančneje: kričal sem na televizijo. Oziroma še natančneje: kričal sem na Declana Ganleyja, ki je vodil kampanjo “proti” ratifikaciji lizbonske pogodbe na Irskem in zdaj zariplo razlagal, kako so “državljani Evrope zavrnili protidemokratično vladavino Bruslja”. To ni bilo prvič, da sem kričal na televizijo. Prvič je bilo pred slabim mesecem dni, ko je kardinal Murphy-O’Connor rohnel, kako da “se moramo v imenu človečnosti truditi za novo razumevanje in pristop do odnosov, odgovornosti in vzajemne podpore”. Da, govoril je o splavu. Kričanje na televizijo je menda samo eden od znakov staranja. Drugi pa je ta, da v časopisu berete samo še šport (da, navijam za Nemčijo), gospodarstvo in kulturo. “Ali tega že itak ne počneš?” se je pozanimal Stephen. Ne, sem mu odvrnil. To sem začel početi šele pred dvema tednoma, ko sem začel tudi od prve do zadnje strani prebirati stare številke London Review of Books.

Sparks, Shepherds Bush Empire, 13. junij 2008

Ampak vseeno. V petek sem šel na svoje četrte Sparkse (četrta Sparksa? – le kdo bi vedel!): Sparks, brata Mael – Russell naj bi jih imel 58, Ron pa 60 – sta odigrala svoj najnovejši, 21. album. Pravi se mu Exotic Creatures of the Deep in je bil vrhunec Sparksfesta v Londonu, med katerim sta na 21 koncertih odigrala svoj celotni opus – 250 pesmi ali 4.825.273 not na 21 albumih (20 starejših v Islington Academy, novega pa v Shepherds Bush Empire; na žalost sem šel samo na zadnjega). Leta 2004 sta na Meltdownu za Morrisseyja odigrala Kimono My House, preigravanje klasičnih rock and roll albumov pa se je v Londonu res razcvetelo leto dni kasneje, s serijo Don’t Look Back. Dinosaur Jr. z You’re Living All Over Me! Mudhoney s Superfuzz Bigmuff Plus Early Singles! The Stooges s Funhouse! Teenage Funclub z Bandwagonesque! The House of Love z The House of Love! In, jasno, najboljši koncert lanskega leta, Sonic Youth z Daydream Nation! To seveda pomeni, da sta bila Sparks – pač še enkrat – malo pred vsemi, tudi s tem, da sta odigrala celotni opus, ne pa zgolj en album, ne glede na to, kako kakšna klasika je (bil). Kakorkoli že, na Exotic Creatures of the Deep sta se Sparks Morrisseyju – nekoliko po svoje – zahvalila s pesmijo Lighten Up, Morrissey, ki je super (in niti ni toliko o samem Morrisseyju, ampak gre za prošnjo potencialnemu dekletu, da malo ohladi svojo obsedenost z najbolj znanim vegetarijancem v rocku). Russell je povedal, da sta jo Morrisseyu že odvrtela in da je z njo postal “čisto obseden”. “Ampak če bi se Morrissey res sprostil, potem ne bi bil več Morrissey, ampak bi bil… takšen kot smo vsi drugi.” Ja. Tudi Photoshop – o tem, kako se da koga izbrisati iz življenja – je dobra. Še boljša pa je, vsaj po mojem, fantastična I Can’t Believe that You Would Fall for All the Crap in This Song – očarljiva konfekcija o nasedanju saharinu, ki se cedi iz generičnega popa. V drugem delu so bile na vrsti “glasbene želje”, torej b-strani in raritete, za katere so fani glasovali na njuni spletni strani, šopek pa, čisto na koncu, povezala s This Town Ain’t Big Enough For Both Of Us, s katero sta leta 1974 eksplodirala tudi v Britaniji. Bil je zelo prijeten večer. Čisto mladosten…

Sparks, Shepherds Bush Empire, 13. junij 2008

Čisto mladosten… Čeprav, morda, ne čisto za vse. Koncerti ob petkih so res naporni. Potem pa pač malo zakinkaš. Ja.

Sparks, Shepherds Bush Empire, 13. junij 2008

In ja, nekje je potrebno začeti, pa čeprav je samo Gerardov freitag (no, na petek, to pa ni slabo). Je pa res: torbe bodo še težje od čevljev. Ja.

Sparks, Shepherds Bush Empire, 13. junij 2008

Ne, nisem se mogel upreti.

  • Share/Bookmark
 

11 komentarjev na “Staranje! Sparks!”

  1. šuši šuši pravi:

    Jesus, I am already old :D Če ma že grde čevlje, naj bodo vsaj čisti.

  2. maja pravi:

    Jp, I m old too, selekcija po tv in časopisu je enormna, da o kričanju na televizijo ne govorim – boga, pa tko lepo novo mam…..

  3. Zvesti bralec pravi:

    A je to res naključje? Svojo prvo tirado proti belim – no, vsaj nekoč belim – špoortnim copatom si napisal natanko pred letom dni, torej 17. junija 2007. Kar pa se tiče kričanja: ne sekiraj se – problem je šele potem, ko začne televizija kričati nazaj :)

  4. Sparksforever pravi:

    Joj sem ti fouš! Mogoče je res, da sta bolj bend moje mladosti (v 70-ih) kot SREDNJIH let (dandanes :) ampak sta še vedno krasna. In ne morem verjeti, da je kdorkoli zakinkal na njunem koncertu. Resda: kako pa veš, da je res zadremal?

  5. °lUKA.V pravi:

    Ko sem prvič videl tale video (This Town Ain’t Big …), sem se najprej narežal do solz, potem pa spustil v obsesivno proučevanje Ronove obrazne mimike .. ti naštudirani pogledi .. ah XD. Res so posrečeni :D.

  6. janez pravi:

    Ni važno kakšna je zvrst glasbe, važno da človek uživa v njej.

  7. mica mica pravi:

    v realnem življenju nikoli ne preklinjam, niti ne uporabljam t. i. “nemarnih” izrazov. Žal pa se tudi meni dogaja, da se odprejo ventili ravno pri gledanju televizije. In zategadelj imam v svojih prostorih svojo, da lahko zaprem vrata in ne pohujšujem ostalih družinskih članov, ker me potem ne bi cenili in spoštovali.
    Ampak…žal….verjetno je temu tako, ker sem že krepko v letih: 56 in 21 dni
    :-)
    Je pa res, da je moj Najdražji strašno vesel, da – raje kot njega – pošiljam v maloro kup elektronike.

    P.S.
    Superge v podobnem stanju so imeli minulo nedeljo gorski tekači, ki so tekli po progi Gore- Dole.
    le da so bile njihove čvrste nogice in trup še v hujšem stanju kot superge
    :-)

  8. Jasna pravi:

    Tadej, dej nehi! Vse svet kriči v TV zaradi Eura, ti pa zaradi Ircev. Navijaš za Nemce. Ha, ha, ha.. naši kockasti so jih dobro nabili. Prava poezija od fuzbala. Vsi trpimo zaradi zatemnitve in zaradi Gregorja Gajška. Jao, jao! A, da se staraš? Ma ne, iz tvojih prispevkov ni čutiti, kot, da bi jih pisal najstnik. Upam, da ne zameriš to je mišljeno kot kompliment.

  9. tadej tadej pravi:

    Hvala, Jasna – edina si opazila mojo malo frustracijo z Nemci. Po pravici povedano zadnjih deset minut tekme niti nisem hotel gledati, ker so m šli vsi preveč na živce. In hvala za “najstništvo”: se bom kar nate izgovoril, ko mi bo kdo rekel “ti, ta stari” :)) Mica: vse najboljše za pred 21 dnevi :)) Janez: zelo točno. Lukav: zelo nalezljiva sta. Zelo. Če odštejem stare klasike, mi je od novejših plošč najbolj všeč Lil’ Beethoven, poln dobre muzike in prijetno ironičnih besedil; mogoče pa je v tem njun smisel: da se prijazno norčujeta iz stvari, vendar pa kljub temu, da sta jedka in cinična, nista nikoli žaljiva. Mogoče? Sparksforever: vem zato, ker se tudi po flešu ni zbudil. Oči je odprl šele potem, ko ga nekdo malo ruknil. In potem zopet zakinkal. Česa vse ne vidiš :) Zvesti: oh, lepo. Ne, nisem opazil, je pa lepo, da si res upravičil svoj vzdevek. Po mojem :))) Maja: hahaha. Si predstavljam :) Šuši: enaki sentimenti, kot se reče. Je pa res, da so res utrujene teniske malo melanholične. Ne? Res ne? :)

  10. °lUKA.V pravi:

    bom prečekiral, thNx.

  11. šuši šuši pravi:

    hm, utrujene teniske so na svoj način melanholične, po drugi strani pa nosijo toliko spominov, da jih je težko zavreči. Ampak jim lahko narediš oltarček :D

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !