No, pa smo v NME
22.02.2008 ob 10:04“Veš koga pa res ne prenašam?” Ne, sem si mislil, vendar pa je izbira velikanska, saj Samson ”ne prenaša” veliko bendov. Poleg tega pa se nama je mudilo, ker sva, po mojem, v ULU - dvorano študentske organizacije londonske univerze - že malo zamujala. No, pa povej: koga potem “res ne prenašaš”?”Paula Simona iz časa Gracelanda. Grozno.” Na hitro me je oplazil s pogledom, vendar verjetno ni opazil, da sem prebledel in da me je oblil hladen pot. Šla sva namreč na koncert brooklynskega kvarteta Vampire Weekend, ki imajo Paula Simona iz časa Gracelanda precej radi. To je zelo hitra in zelo približna razlaga. Seveda je dosti več. Seveda. In tudi sicer: le zakaj ne? Pred dvorano sem videl Adele. In Damona Albarna. “Ska,” je menil Samson, ko so začeli igrati. No, ne ravno. Koncert so otvorili z Mansard Roof.
Na tuje bende ne hodim zelo pogosto, ampak se, vsaj pri rocku, v glavnem držim tega, kar bolj ali manj poznam. Na začetku letošnjega leta torej seksbomba Alec Empire (čez dva tedna), The Teenagers (na začetku aprila), Bjork, Laurie Anderson in Nick Cave. Ne vem, morda gre res za moje frustracije. Vampire Weekend so zato, resnici na ljubo, precej pogumna nova smer: poznal sem samo štiri pesmi ter vedel, da jih je požegnal David Byrne.
Čeprav me je Centrifuzija zadnjič okregala zaradi fotografij naključnih obiskovalcev koncertov (in potnice na avtobusu), pa si nisem mogel kaj: tik pred nama je stala starejša gospa in navdušeno plesala. Ko so zaigrali A-Punk (Johanna je počasi peljala v mesto / reka Hudson je bila polna snega / na sodnikovem prstu je zagledala prstan / ohohoh) pa se je spremenila v čisto pravo pojočo in plešočo pankerico. Ja, priznam - nisem je vprašal za dovoljenje. Po nekaj taktih The Kids Don’t Stand a Chance pa se je vse skupaj ustavilo. Namesto muzike se je iz ozvočenja začel razlegati kovinski glas, ki je zahteval, da zaradi požara takoj zapustimo poslopje. Kako vznemirljivo, sem si mislil.
Ja, res vznemirljivo, z gasilci in gasilskimi vozili in vsem. Pa še NME je poročal o preplahu! Po slabe pol ure smo se lahko vrnili v dvorano. Bilo nas je skoraj polovica manj - prostora je sicer za 800 ljudi - vendar pa je bilo vzdušje boljše. Pevec Ezra Koenig nam je povedal, da “smo skupaj, moj ULU-jevski narod, doživeli veliko gorje” (NME ga je navedel malo po svoje), na koncu pa so odigrali svoji - vsaj po mojem - najmočnejši pesmi, Oxford Comma (Komu se jebe za oxfordsko vejico?) in Walcott (o pobegu iz Cape Coda). Potem mi je spodrsnilo na mokrih stopnicah, levo koleno pa je reklo “kliiiik”.
22.02.2008 ob 11:31
A si bil kdaj na koncertu The Pigeon Detectives?
22.02.2008 ob 11:45
Tile koncerti ti očitno res dobro denejo. Tebi in tvojemu kolenu. Kaj pa tisti japi v sinji srajci, pred “starejšo gospo”, je on tudi plesal? Ježešna…
22.02.2008 ob 12:17
Bil, tornado, julija 2006. Ker je bila dvorana majhna, zunaj pa najbolj vroč dan leta, je bilo vse skupaj zelo prepoteno. Je pa res, da jih od takrat nisem videl v živo. Joj, dinozaver, seveda NI plesal. No, je, če verjamemo, da je zibanje z boki že ples. Zato pa se mi zdi, da si v prvem stavku malo ciničen. Oh. Le kako :))
22.02.2008 ob 13:47
FAK Damon Albarn WA!! Pa na Cavea greš .. wuhu, 3.marca bo lih novo plato izdal (Can’t Wait!!!) in v Zagreb bojda pride (Can’t Wait 2) in Vampire Weekend si videl .. oh you lucky
22.02.2008 ob 15:39
sočustvujem s kolenom in se navdušujem nad poskočno babico.
22.02.2008 ob 22:06
“Kliiik” kot:
-juhuhuuuu, bolečine ni več za veke vekov!!!!
ali
-”aaaaaaaaa, boliiiiii!!!1!
:)
24.02.2008 ob 10:52
fino.
24.02.2008 ob 19:26
Dragi Tadej. Vedno bolj sem zgrožena nad tem tvojim neškodljivim voajerstvom. Tudi plešasti striček, ki si ga slikal, ko sva bila skupaj na koncertu, ni vedel za tvoje početje. A bolj kot predrznost me zdaj fascinira izbira motivov. Pogosto se namreč oziraš za starejšimi. In rahlo plešastimi. Ne vem, kako naj si to razlagam.
26.02.2008 ob 12:23
Draga Centrifuzija, stvari so, seveda, še bolj zapletene. Bojim se namreč, da moje voajerstvo ni več čisto neškodljivo, ampak že malo meji na obsedenost. No, saj veš, voajer se spreobrne, ko se v obsedenost zvrne (ne, vem da ni glih najboljše, ampak vseeno). Bom podokumentiral s fotografijami. Gyzar: hvala. In kako ljubezen? Silvestre: sem malo počakal z odgovorom, ker so se mi, vsaj kar se kolena tiče, začela jasniti obzorja. Hura. Ko je koleno reklo “kliiiik” po koncertu, je bilo boleče, ampak ne tako zelo, kot bi bilo prej. Sploh pa je internet čudovita stvar: odkriješ namreč točno tisto, kar slutiš. Posvetilo se mi je namreč, da koleno še posebej boli, če je sem dehidriran zaradi alkota ali drugih stvari. Na nekem forumu sem odkril točno to debato. Tako da zdaj žlampam vodo in je boljše. Problem pa je samo v tem, da sem se grozno prehladil, ker sem se v soboto družil s kadilci, tisti grelniki pa niso delali. Irena: babica je bila super poskočna :) Lukav: ja, nekaj stvari se je nabralo. Očitno ne morem ves čas poslušati gimnazijskih bendov, kot se je pritoževal malo srečen. Kar pa se tiče Cavea, je bil pa v Guardianu objavljen fantastičen intervju z njim. Zelo zelo v redu.
26.02.2008 ob 20:20
Bilo mi je v slast! lol Hvala