Modrec z gore

21.10.2007 ob 13:06

“Kakšna čast,” je tiho, skoraj zamaknjeno, dejala soseda na moji desni, starejša Norvežanka. ”Kakšna neverjetna čast.” Ko sta Leonard Cohen in Philip Glass prišla na oder za pogovor pred londonsko premiero Book of Longing, izbora iz zbirke Cohenovih pesmi, ki jih je - kot del praznovanja svojega 70. rojstnega dne - uglasbil Glass, ju je polna velika dvorana v Barbicanu pozdravila s stoječimi ovacijami. (Če bi ju videl skupaj na odru pred kakšnimi petindvajsetimi leti, bi mislil, da sem umrl in prišel v nebesa.) Občinstvo je pozorno, skoraj obsesivno spremljalo njuno vsako besedo. No, vsako Cohenovo malo bolj, saj je Glass v Londonu kar pogosto.

Leonard Cohen in Philip Glass, Barbican, 20. oktober 2007 

Če je Glass nekoliko klinično razlagal naravo njunega sodelovanja - gre za podoben “kreativni pogovor”, kot ga je že imel, recimo, z Allenom Ginsbergom, Doris Lessing, Brianom Enom, Davidom Byrnom in, v petek zvečer, s Patti Smith - pa je bil Cohen modrec z gore. Ja, modrec z gore z najbolj fantastično hipnotičnim glasom. Od sublimnega do sublimnega, v glavnem. O svojem zanimanju za budizem je dejal: “Nisem iskal nove religije. Moja religija je starodavna in bogata. Ko sem srečal [budističnega meniha] Joshuja Sasakija Roshija, me je najbolj zanimalo to, zakaj je bolj v sozvočju s svetom kot pa sem bil sam. Prva stvar, ki mi jo je povedal Roshi, je bila: ‘Ti nisi Jud. In jaz nisem budist.’” Bil je tudi duhovit. Na vprašanje, če bi lahko dal kakšen nasvet za dolgo življenje, je odgovoril: “Seveda. Zelo veliko bi jih lahko dal. Samo da se zdajle nobenega ne spomnim.” Potem smo izvedeli še to, da sta se z Glassom pogovarjala o možnosti, da bi roman Lepi zgubljenci prelil v libreto za opero. In da bo šel prihodnje leto na turnejo. Hura. ”Upam, da ne bom dobil še ene takšne kritike, kot sem jo po festivalu na otoku Wight leta 1970,” je dejal. In kritiko obnovil: “‘Leonard Cohen kar nekaj drdra. Naj odjebe nazaj v Kanado, kamor sodi.’”

Book of Longing, Barbican, 20. oktober 2007

Potem je bila pavza, potem pa koncert. Verjetno se bom moral na Cohenove pesmi brez njegove glasbe še navaditi. Tako kot sem se na Glassovo glasbo. Poezija je sicer super. Nekaj verizma, nekaj političnih vinjet, nekaj abstrakcij. Za Glassovim bendom - sam je igral klaviature - so bile obešene Cohenove risbe, na sredini pa so bile projekcije še več ilustracij. Knjiga hrepenjenja namreč temelji na “poeziji in podobah” Leonarda Cohena. Na eni izmed risb je bilo napisano: “Življenje je mamilo, ki ne deluje več.” Super. Skoraj tako dobro kot njegov haiku Pojdi svojo pot: Pojdi svojo pot.  / Tudi jaz bom šel tvojo pot. V redu.

 

26 komentarjev na “Modrec z gore”

  1. Dinozaver pravi:

    Ježeš, tadva sta pa res stara…

  2. akvarij akvarij pravi:

    Cohe, moja stara in večna ljubezen. Predstavil nam ga je učitelj kemije v srednji šoli.
    Kemijo sem imela skoraj popravni, Cohena pa me je očaral.

  3. gyzar gyzar pravi:

    jaz bom nehal pisat blog o muziki, tako kot ga je lonDON nehal pisati o Londonu. ti frustriraš :lol:

  4. Vanja pravi:

    Leonard Cohen, Žid, ki je napisal za Izraelce, da so tatovi zemlje. ljudje, ki se zoperstavijo lastnemu narodu, ker le ta počne nemoralne stvari -je zame največji junak. In seveda, njegova poezija je krasna, in glas tudi. Kako lep večer je moral biti.

  5. lukav lukav pravi:

    You sure are a Lucky Man :)

  6. tadej tadej pravi:

    Dinozaver: ježeš, vem, tvoje lastne izkušnje pa to :) Akvarij: nekaj podobnega je bilo tudi pri meni. Gyzar: ne pretiravaj :)) Točno veš, da je lonDON nehal pisati o Londonu, ker se je preselil v ljubLJANO. In proti frustracijam se lahko boriš samo tako, da greš na kakšnega trojčka v Minken, recimo na Klaxonse, Interpole in Wombatse :)) Ko prideš v lon bomo pa že našli kaj primernega. Vanja: zelo lepo je bilo, samo - hecno - skoraj malo premalo Cohena. Je pa v Book of Longing tudi pesem, ki jo je leta 1973 napisal na Sinaju, Nimam dokaza. Moj, bolj okoren prevod,. gre takole: Na poplavo se pripravlja / kmalu bo / zalilo vse doline / vse strehe / telo se bo utopilo / in duša bo pobegnila / vse to zapisujem / vendar pa nimam dokaza. Lukav: moj najljubši Cohenov verz je verjetno Zaradi tebe tako veliko pozabim / pozabim moliti za angele / in potem angeli pozabijo moliti za naju. (Hvala, zimb.) Toliko o tem :)

  7. zimb pravi:

    …/in potem angeli pozabijo moliti za NAJU… to je po mojem pravi prevod. dvojina je ok.

  8. mweiss pravi:

    Zanimiva kombinacija. Sicer pa je Glass meni eden ljubših skladateljev filmske in koncertne glasbe. Na splošno sem v prvi polovici osemdesetih “padal” na minimalizem. Glass, Riley, Reich in Young. Ja pa Meredith Monk. Industrija urbane techno in plesne glasbe se učila strukture glasbenih vzorcev prav njih.
    Prav zanima me kako Cohen zveni na Glassovo glasbo?

    @Vanja: Na glede na Cohenovo izjavo, Jude občudujem tudi zato, ker premorejo dovolj veliko količino samokritike, za razliko od Arabcev, ki v glavnem ne premorejo prav nobene. Ne lastne lastne in ne tuje. Shalom!

  9. akvarij akvarij pravi:

    To nam je prof. napisal na tablo:
    what happened to your beauty, happened to my eyes.

  10. Vanja pravi:

    mweis in dokazi za tvojo trditev so? Ker si ti tako rekel-a? Nisem vedela, da je samokritika pogojena z nacionalnostjo in da se lahko to tako preprosto posploši za nas množice. Hvala za razsvetljenje! Life is simple after all!

  11. mweiss pravi:

    @Vanja Da je samokritika pogojena za nacionalnostjo? Tega ne trdim. Pač občudujem Jude. So žilav narod. Tudi ko jim skoraj ves zahod in vzhod obrne hrbet, ko jim Arabci ne priznajo obstoja na lastni zemlji in jih poizkušajo zopet zriniti v exsodos se Judje sprašujejo o lastni pravici do obstoja v Judeji.

  12. tolstoyed pravi:

    ko sem tole prebral v napovedniku pred kakšnima dvema tednoma so mi šle po kocine pokonci. pa mi trenutno finančno stanje žal ne dopušča, da bi se teleportiral tja. a ta njuna skupna muzika je bla potem tudi na ploščku objavljena, al kako? to moram poiskat!

  13. oliver pravi:

    tole je bilo nekaj, kar se ne zamudi ;) hvala, ker si napisal. sem velik fan obeh, starih modrecev :)

  14. Black Betty pravi:

    Odločitev je dokončna. Jest se selim na Otok :))
    Enkrat. ;))

  15. tadej tadej pravi:

    Ja, si kar predstavljam, Betka: najprej bomo osvojili London, potem pa še Berlin :) Oliver: hvala. Tolstoyed: plošča naj bi izšla, ja, poleg tega pa naj bi Cohen izdal tudi posnetke svojega branja pesmi, ki jih je Glass potem “uporabil kot podlago za svojo glasbo”. Zanimanje naj bi bilo precejšnje, je dejal. In to si kar predstavljam.

  16. poezija poezija pravi:

    Osebno imam zelo rada Cohenov celoviti izraz z glasbo vred.
    Verjetno bi mi bil ta projekt zanimiv, a bi se morala z njim sprijazniti.

    lp Nevenka

  17. Vanja pravi:

    mwiess-tvoje gledanje je zelo enostransko. Sicer je pa smešno trditi, da je Judom obrnil hrbet cel zahod, saj so poleg Američanov najbolje oborožen narod na svetu in so okupirali palestinsko ozemlje. Že res, da so po neki njihovi svet knjigi kao oni tam živeli pred tisoči in tisoči let-po tej logiki bi šli tudi mi Slovani lahko nazaj za Ural. To kar se je Judom zgodilo v Evropi med drugo svetovno vojno, so potem oni nadaljevali v 60h na palestinskem ozemlju. Okupatorje je pač lahko spoštovati mar ne? Močni so. Jaz ljudi, ki ubijajo civile pač ne spoštujem in se mi ne zdijo trdoživi potemtakem bi lahko občudovala tudi Arkanovo vojsko, ki je harala po Bosni-z razliko, da le ta ni imela ameriškega blagoslova kot jo imajo MOSS in Izrael-fašistična država z grobimi kršitvami človekovih pravic. Sicer sem pa popolnoma zašla s teme, ti pa sam Cohen pove kaj si misli o tej Judovski trdoživosti, ki jo ti tako zelo občuduješ. Malo mu prisluhni, pa še sam je Jud, kar mi je na sploh občudovanja vredno, lahko je kritizirati tuje, težje svoje.

  18. mweiss pravi:

    @Vanja Poznam Cohenove izjave in v zadnjem stavku se popolnoma strinjava. Judje, ki jih je zgolj 12 milijonov imajo tak intelektualni potencial, da jim omogoča samokritično proti judovsko delovanje. In to brez bojazni za fatve, umore, … Enega njihovih dragocenih kritičnih umov (Noam Chomsky), smo imeli čast poslušati pri nas.
    O tem kako Hamas od malih nog vzgaja »civile« za boj proti Judom ne bom razlagal. O tem kako so Rimljani zatrli upor Judov, jih izgnali iz Judeje, na njihovo mesto pa priselili Arabce, jih poimenovali po Filistejcih (čeprav z njimi nimajo nobene zveze) in je tako nastala t.i. Palestina, pa govori zgodovina sama. Medverski spopad na Balkanu, si pa jaz ne upam ocenjevati s tako lahkoto, kakor to počneš ti. Jaz bom počakal še nekaj let, da vidim koliko umazanije bo še privrelo na dan in kaj vse so počele različne strani.
    V nečem se vendarle strinjava. Judje premorejo gigantski intelektualni potencial in se zato bistveno lažje postavijo pred ogledalo. Mir s teboj.

  19. Urška Urška pravi:

    Jaz, patetična in sentimentalna kot sem, se skoraj vedno zjočem, ko poslušam Take This Waltz. Ta pesem je enostavno preveč lepa. Mogoče zato, ker je to v resnici pesem 2v1: v eni pesmi dobimo Lorco in Cohena. A si človek sploh lahko želi kaj lepšega?

  20. poezija poezija pravi:

    Bravo Urška, Take This Waltz sem slišala izveden že na tri načine, tudi posnetek v živo…res lepa muzika….ajajajaj…lp Nevenka

  21. Vanja pravi:

    Zgodovina o pregnanih Judih gre nazaj tisoče in tisoče let, zaradi tega se še nimajo potomci nekakih izgnanih Judov vrniti nazaj in pregnati avtohtone prebivalce Palestince. Po tej logiki bi se potem vsi evropski in neevropski narodi imeli pravico vrniti neakm kjer naj bi po nekih zgodovinskih boklah živlei prej. Kaj če bi se pred tvojo hišo naslikal neki Hun in zahteval, da se izseliš-saj je to njegovo zemlja, mu je bog tako povedal? Poleg tega Arabci niso samo Hamas-vendar tudi Hamasom ob bok lahko postaviš judovske teroriste, mi so radikalci in ubijajo celo otroke. Tudi Chomsky, katerega tako zelo občuduješ, govori diametralno nasprotne stvari od tebe, in izraelsko državo skupaj z nasilnimi “settlerji” obsoja. se pa strinjava s tem, da je glasba Leonarda Cohena nebeško lepa. Tako intelektualni kot glasbeni potencial pa se najde pri vseh kulturah.
    aja še glede lahkotnosti moje sodbe o balkanski moriji, res se opravičujem Arkanu in njegovim galantnim vitezom za moje prenagljene besede, oni niso bili morilci, bili so patrioti.

  22. duxq pravi:

    Vanja in mweiss, tadejev blog je zanimiv, zabaven, prijeten itd., vajina debata pa očitno ne zanima nikogar. Roadmap to peace somewhere else? Please.

  23. mweiss pravi:

    @duxq Se strinjam in opravičujem. Na tej točki bom nehal s to neplodno politično debato.
    Prevčerajšnjim sem si po dolgem času ogledal Scorsesejev “Kundun” (Z glasbo Glassa. One of my favorites!) in pobrskal po starih posnetkih Cohena, ko je v glavnem nastopal sam, zgolj s svojo kitaro. Prav impresivno.

  24. Vanja pravi:

    Kundun, aha nisem gledala-hvala za idejo.

  25. Urška Urška pravi:

    duxq, you’re a natural! Tako se doseže sprava! No, zdaj pa pobotaj še partizane in domobrance, pa smo :)

  26. mweiss pravi:

    :)

Komentiraj