Koncert leta? Zelo mogoče.
2.07.2007 ob 13:47Berlin je album o temnem srcu rocka. Ter o mamilih, koncu razmerja in Caroline, ki si prereže žile. “Bilo je zelo lepo / o ljubica, bil je raj.” Nek kritik je napisal, da bi morali z Loujem Reedom “obračunati osebno, ker je plošča tako očitno žaljiva”. To je bilo leta 1973. Caroline Says (II)- Na Aljaski je tako hladno / na Aljaski je tako hladno / Na Aljaski je tako hladno. - je sicer moja najljubša Reedova pesem. Mogoče zato, ker sem jo obsedeno poslušal sredi 80., ko sem se čisto preveč identificiral z Berlinom. Namreč mestom. To se zgodi. In tudi vsaj en verz iz Caroline Says (I), tistega Z mano ravna kot da bi bil tepec, / vendar pa je zame še vedno Nemka, sem jemal zelo resno. Skratka. Reed je zdaj na turneji, na kateri z bendom, trobili in dekliškim pevskim zborčkov igra cel album.
Sinočnji koncert v Hammersmith Apollo je bil izjemen. Ko sem Reeda, v isti dvorani, videl pred par leti, je bil zdolgčasen, enozložen, siten in - resnici na ljubo - zoprn. Torej vse tisto, zaradi česar bi z njim v resnici hotel obračunati kar osebno. Verjetno. Na Berlinu je bilo popolnoma drugače. Reed je bil sproščen in, kar je bilo še posebej šokantno, skoraj nasmejan. Oziroma: okoli ustnic mu je nekajkrat zaplesal nasmešek. Nič čudnega. Bend je bil fantastično uigran, zborček je deloval nekoliko perverzno, trobila pa so prispevala ravno dovolj brechtovskega umpapa. Vse skupaj je bilo zelo hipnotično. Krasno. In vsi smo bili ganjeni. Dodatek so bile Sweet Jane, Satellite of Love in Walk on the Wild Side. Koncert leta? Zelo mogoče. Razen če to ne bodo Arctic Monkeys - vendar v dveh delih, jutri v Parizu, konec meseca v Manchestru -, ampak iz popolnoma drugačnih razlogov. (Jojmene: za mano sta sedela Salman Rushdie in Hanif Kureishi, za njima pa še nekaj korifej, vključno z Davidom Walliamsom iz Little Britain.)
2.07.2007 ob 14:20
Lou Reed je igral cel “Berlin”? Res ti zavidam. Tudi jaz imam z njegovim opusom prav poseben odnos in redki so avtorji, ki me zapolnijo tako kot on.
BTW, če zanemarimo glasbeni slog in upoštevamo zgolj idejo, je “New York” še vedno najboljši rap album vseh časov … :P
2.07.2007 ob 15:35
Uf zavidanja vredno - upam da tudi jaz se kdaj ulovim njegov koncert.
2.07.2007 ob 17:02
huh … ti vidiš čist preveč kul koncertov :)
2.07.2007 ob 19:43
V mediaparku ni bil pol kurca vreden
2.07.2007 ob 19:50
aha in kdo je pel tukaj na tem koncertu torej?
2.07.2007 ob 22:19
Arctic monkeyje ti pa res zavidam, uzivaj karseda. V bistvu sem zanje zvedela na tvojem blogu in so od takrat naprej stalno nekje v backgroundu. :-) Na zalost tu okrog (Belgija, Lux) letos pleti ni nobenega koncerta.
Lep pozdrav in uzivaj v Parizu. Upamo na kaksno porocilo!
P.S. Stefa, ce si prebral, potem vprasanje res ni na mestu (sic!).
3.07.2007 ob 02:36
Jaz se bom zapičila v oklepaj.
“za mano sta sedela Salman Rushdie in Hanif Kureishi …”
SEDELA! Sedeli ste? Pa kaj sploh delate SEDE na koncertu. Ti, Rushdie, Kureishi in cela dvorana! In če že ravno omenjaš komade; na Satellite of Love in Walk on the Wild Side vendar ne moreš biti sedeč in pri miru, no! Zgrožena sem.
3.07.2007 ob 06:33
Jaz se še vedno držim tistih dveh črnih in enega belega albuma z banano.
3.07.2007 ob 08:59
Se bom takoj po prstih kresnil: taksno insuficientno in povrsno porocilo! Centrifuzija ima prav. Cela dvorana je sedela med Berlinom, potem pa so se zacele stojece ovacije, ki so se nadaljevale tudi med dodatkom. Sploh pa je Reed na koncu rekel: “Hvala, da ste prisli.” To se nam je vsem zdelo zelo imenitno. Hvala za popravek. Samo tole: a mogoce kdo ve, zakaj so francoske tipkovnice tako zelo drugacne od slovenskih IN anglosaskih IN nemskih? Vsem drugim bom odgovoril, ko pridem nazaj v nekje drugje, ker mi zaradi popravljanja “tipkarskih” napak zmqnjkuje volje do yivljenjq…
3.07.2007 ob 10:02
Kolikor vem, je na zadnjem koncertu v Hali Tivoli sam Lou Reed zahteval, da se sedi, podobno kot Nick Cave na svoji dvodnevni psevdoakustični “solo” eskapadi v Križankah.
3.07.2007 ob 11:27
Chucknorris je napisal en obširen članek o Velvet underground, splača se ga pogledat.
3.07.2007 ob 13:59
Tisti, ki so kdaj mislili, da je grozno zamenjati črke y in z ali iskati afno na angleški tipkovnici niso doživeli nič. Tadej, ne zavidam ti lovljenja črk na francoskem skropucalu od razporeda črk in številk … Aja, zavidam ti koncertne izkušnje!
4.07.2007 ob 12:56
Francozi bi bili radi nekaj posebnega. Ni druge. Tiste tipkovnice njihove so obupne. Celo azijske so bolj prijazne od francoskih.
9.07.2007 ob 10:53
Zaradi sestave njihovih besed…. so ugotovili, da so tako prave črke bolj pod prsti, kot pa pri angleških tipkovnicah…
1.08.2007 ob 02:30
nikdar ne bom vedel, kaj bi se zgodilo, ce mi mama in oce za 12. rojstni dan ne bi kupila dvojnega albuma velvet undergroundov z naslovom 1969, vem pa, da je lou reed, pronounced as lurid?, se vedno eden izmed ljudi, ki jih imam rad v povsem najstniskem smislu mesanice obcudovanja, identifikacije in obetov prihodnosti:
“Jenny said when she was just five years old
You know there’s nothing happening at all
Every time she puts on the radio
There was nothing goin’ down at all
Then one fine mornin’ she puts on a New York station
She couldn’t believe what she heard at all
She started dancin’ to that fine fine music
You know her life was saved by Rock ‘n’ Roll”
Rockandrool, VU
loureedov Berlin sem poslusal v Cremoni, Italia, sredi julija, in lahko samo ponovim za Tadejem: “Vse skupaj je bilo zelo hipnoticno.” Navkljub zapletom s kartami, italjianski nonsalanci in, vsemu navkljub, ob koncu mamljivi cetrti vrsti rahlo desno. reed je ze na tonski vaji deloval razigrano in dobrovoljno, med koncertom osredotoceno, po koncu se je bendu zahvaljeval s taksnim zarom, kot da bi mu bili resili zivljenje, med bisi (take a walk on the wild side (namesto verza: and the coloured girls go je tokrat odpel and the girls and the boys go) , satellite of love, sweet jane) pa smo tudi mi stali.
ps:
govorech o obveznem sedenju se velja spomniti na komornost koncertiranja ob prejsnjih albumih. kje smo torej sedeli? songs for drella, the raven, magic and loss, ecstasy…
pss:
ivanusa, ki je reedu kuhal ob zadnjem koncertu v ljubljani (hala tivoli = katastrofalno ozvocenje + utrujen reed + snobovska publika), je takrat travmiral ob cudnih gastronomskih zeljah in zahtevah po starbucks kofeju