Reklama? Seveda.
14.06.2007 ob 01:25Ne vem zakaj, ampak očitno sem zamudil tisto zlato obdobje grand tours, velikih potovanj, med katerimi so si (predvsem) britanski aristokrati - in peščica novega denarja - zavdajali z renesanso ter občudovali celinsko omiko. Mogoče zato, ker jih je bilo največ med 17. in začetkom 19. stoletja? Mogoče. Skratka. National Gallery je v sodelovanju z nekim proizvajalcem tiskalnikov (Hewlett-Packard) na ogled v Sohu in Covent Gardnu postavila 30 svojih slik. No, ne ravno originalov, ampak zelo dobre reprodukcije (ki so jih natisnili s tistimi tiskalniki), s katerimi hočejo v galerijo pritegniti še kakšnega obiskovalca. Projektu se, ne čisto nepredvidljivo, pravi Grand Tour.
In potem začneš iskati vse. Na Meard Street, recimo, je na eni strani olje Eksperiment na ptici v zračni črpalki domačina Josepha Wrighta, nasproti pa mu družbo dela Van Goghovo Žitno polje s cipresami.
Poleg Rubensa, Botticellija (Venera in Mars) in Constabla me je najbolj zanimal Caravaggio. Ko sem prišel na Walker’s Court, da bi poslikal reprodukcijo njegove Salome, ki sprejema glavo Janeza Krstnika, pa sta bateriji v fotoaparatu šli na jug, kot se reče. Slika visi ob vhodu v eno manj zanimivih trgovin s seksualno bižuterijo. Bom že. Grand Tour - ne čisto pravo potovanje, ampak super sprehod - bo namreč trajal dvanajst tednov.








14.06.2007 ob 02:19
Joj, to bi pa lahko tudi Moderna naredila. Joj, pa ne more, ker bo itak zaprta in ne bo imela kam privabiti še kakšnega obiskovalca.
14.06.2007 ob 07:20
Torej ti je všeč barok, Tadej? Drama in emocije? Lepo. No, če bi šel na pravi grand tour, recimo v Rim, bi si lahko ogledal še eno bolj dramatično Caravaggievo delo s podobno tematiko: Judito, ki obglavlja Holoferna.
14.06.2007 ob 15:28
Ojej, verjetno sem v zgornjem komentarju dodala link na preveč neprijetno sliko, pa so se zdaj vsi komentatorji ustrašili. :) Še posebej moškemu gledalcu se obglavljenje (simbolna kastracija) verjetno ne zdi preveč v redu. :) In res; kljub temu, da je Judita (vsaj v striktno biblijsko-eksegetičnem smislu) v resnici pozitivka, je bila večkrat označena za – not to mince words – prasico! Je pa hecno, da na primer še nikoli nisem naletela na negativno interpretacijo Davida — še en Caravaggio –, ki je ravno tako kot Judita premagal in obglavil veliko močnejšega sovražnika, namreč Goljata. Hm.
14.06.2007 ob 18:32
Ditka sicer gleda precej zgroženo in z gnusom: uf, prašič, kolk krvavi… Najbrž se je kar namučila, tako, z eno roko.
15.06.2007 ob 16:55
Kako odlična ideja! Takoj tečem po en HP tiskanlnik, da si sprintam tapiserijo iz Bayeuxa.