Vrnitev v Royal Festival Hall
4.05.2007 ob 22:47Zadnjič sem začel šteti stvari, ki jih - doslej - še nisem naredil. Ker mi je precej hitro zmanjkalo prstov na rokah in nogah, sem začel na list papirja raje risati črtice. Štiri in eno počez. Štiri in eno počez. Štiri in eno počez. Med temi stvarmi pa novem ni več akustičnega testa v Royal Festival Hall.
Royal Festival Hall bodo po dobrih dveh letih renoviranja odprli junija. Vse skupaj je precej fantastično, saj so iz pritličja odstranili vse trgovine in ostalo potrošniško bižuterijo. Zdaj je tako, kot je bilo leta 1951, pravijo, torej ko so ga odprli: Royal Festival Hall je zalit s svetlobo, zračen in moderen. (Čaka pa jih še veliko pleskanja.) “Akustično metamorfozo” dvorane - zaradi akustike so se menda pritoževali čisto vsi - so prepustili Larryju Kirkegaardu in njegovim sodelavcem. Ko sem v dvorani malo pofotografiral (pri čemer nisem bil sam), je prišla biljeterka in povedala, da je fotografiranje prepovedano. Ne, ni, sem ji rekel. V programu piše samo, da prosijo, da med akustičnimi testi v Royal Festival Hall ne fotografiramo in snemamo videov, ni pa to izrecno prepovedano. “To je samo semantika,” mi je dejala. Na prvem testu so sicer občinstvo tudi prosili, da o njem ne govorijo - in pri tem posebej omenili bloge. Resno.
Prvi del je bil precej zanič - študenti Royal Academy of Music so odfušali nekaj popevk iz muzikalov -, v drugem pa je igrala Philharmonia. Na koncu so odigrali Brittenov Vodič po orkestru za mlade, ki je bil super. Potem sem začel izpolnjevati Kirkegaardov vprašalnik, v katerem je hotel vedeti tudi vse o tem, kako so se nam zdela godala in kako pihala, kako čela in kako violine. Potem pa sta bili na na vrsti vprašanji “Ali je okoli posameznega zvoka ’sij’?” in “Ali dvorana zadržuje zvok, da lahko v njem ‘uživate’?” Ups. Kar naenkrat se mi je posvetilo, da o zvokih ne znam pisati. In potem sem napisal to.
5.05.2007 ob 10:17
Zelo točno: o zvokih je zelo težko pisati. Še posebej, če si - tako kot ti - bolj navajen treskanja na rokenrol koncertih. To ne mislim omalovažujoče. Všeč pa mi je, da ne moliš samo v eni cerkvi, kot pravimo, ampak te vseeno zanima več stvari. Dober dnevnik v Sobotni.
5.05.2007 ob 14:24
Joj super… nisem vedel da so na RAM tako zanič… sicer pa musicals, please!!!
Bo treba prit pogledat…
5.05.2007 ob 21:22
Najbolj znan - če ne razvpit - je bil Simon Rattle, ki je rekel, da je RFH “najslabša pomembna koncertna dvorana v Evropi”. Zanimivo pa je, da bo seveda prišel v obnovljeno dvorano, in to decembra, z Orchestra of the Age of Enlightement. Zato pa je Kurt Masur večkrat dejal, da se z “akustiko ne smemo igrati”, saj se lahko izgubi preveč stvari. Ja, muzikali v RFH so bili res malo poceni, čeprav je bil en Sondheim, Sunday iz Sunday in the Park with George, ki je bil edini fajn. Ampak to so očitno moji predsodki :)))
5.05.2007 ob 23:37
Simon Rattle je najbolj precenjen od pomembnih dirigentov v Evropi. :)
6.05.2007 ob 23:54
Dobrošel - oziroma: dobrodošla - nazaj, Dinozaver :) Bilo okusno? Ali samo superfantastično?
7.05.2007 ob 01:36
Moram priznati, da se me je dotaknila le informacija o mjuziklih. Mjuzikle imam rada! In sanja se mi ne, kako naj bi zvenel “sij”. Sliši se kul in kot ena zelo pozitivna zadeva, čeprav je očitno, da ni.
Sicer pa; ja, hvala. Sva nazaj in vse je bilo krasn (to je moj ekvialent tvojemu superfantastičnemu, ki se ni zdi kar malo predolg). Se trudim že par dni (in še se bom), da sortiram spomine in po urejenih delčkih predstavim soblogerjem okuse, pokrajino in neodkrito Provanso.
7.05.2007 ob 06:28
Krasnomegafajn, Tadej, in tudi oh-kusno.