13. Ghetto, 5 Falconberg Court, London W1

27.04.2007 ob 18:53

Koliko imen ima lahko ista klet, ne da bi postala zmeda res popolna? V lokalu, ki se mu zdaj pravi Ghetto in je tik za Astorio, sem bil prvič leta 1982. Takrat se mu je reklo Stallions, v njem pa je kraljeval velikanski akvarij, v katerem se je kopala ena zlata ribica. Šank je podpiral priletni gospod z zelo nenavadnim lasnim vložkom, stregla pa mu je še starejša oseba ne popolnoma določljivega spola. Po par minutah sem se opravičil in odšel.  To je bil eden bolj travmatičnih dogodkov med mojim prvim obiskom Londona.

Bonde do Role, Ghetto, 26. april 2007, zgodaj zjutraj

Imen vseh klubov in večerov, ki so se naselili v tem prešvicanem pajzlu, se verjetno ne spomni nihče. To so pač stvari, ki izginejo v meglici nočnega življenja. Lokal pa je še vedno takšen, kot je bil vedno. Ko pridete po stopnicah navzdol, se najprej zaletite v blagajno. Potem zavijete na desno in se znajdete na hodniku. Na levo je veliki točilni pult, na desno (in potem na levo) pa so stranišča in, skoraj čisto na koncu hodnika, garderoba. Ta zaviti hodnik obkroža plesišče, ki je srce kluba. Na drugi strani plesišča je še en manjši šank, levo so didžeji, pred njimi pa je še majhen oder. To je vse. Skratka. Ob sredah je v Ghettu Nag Nag Nag, ki je delo Jonnyja Sluta. Je hecna mešanica študentske tolerance, elektra in alkohola. In koncertov ob enih ponoči. V četrtek zgodaj zjutraj so tako nastopili Bonde do Role, ki jih imajo - vsaj britanski – kritiki za ali a) najbolj kul bend na Zemlji ali pa b) najbolj kul bend v vesolju. Na zgornji fotografiji sta Marina in Pedro malo po začetku koncerta, na spodnji pa je – čisto na desni – še Rodrigo, ki je bil za gramofoni (ta je bila posneta ob koncu nastopa).  

Bonde do Role, Ghetto, 26. april 2007, zgodaj zjutraj

Čar malega kluba je seveda v tem, da se lahko nastopajočih – no – dotakneš. Ali skoraj dotakneš. Če se jih hočeš. Koncert je bil fantastičen, čeprav sem prepoznal samo dva komada, Solta O Frango in Quero te amar. Potem sem postal njihov(a) groupie in smo se zažurali do šestih. Ja, pa še kup plošč sem dobil. Njihovemu tour managerju Marcu sem zelo pozno priznal, da bi Bonde do Role moral videti že konec februarja, ko so bili v Astorii ena od dveh predskupin za Gossip, vendar sem jih prešprical, ker sem se zadržal na večerji. Po mojem mi ni preveč zameril. Ampak vseeno. Ali bi se moral zaradi vseh teh brazilskih muzikantov začeti učiti portugalščino?

  • Share/Bookmark
 

6 komentarjev na “13. Ghetto, 5 Falconberg Court, London W1”

  1. Zvesti bralec pravi:

    Ja, po mojem je učenje portugalščine popolnoma logičen korak. Ampak kolikor sem prebral, se boš moral učiti predvsem preklinjanja. Kako imenitno!

  2. Človek Človek pravi:

    Nikoli mi ne bo jasno, zakaj Slovenci vedno ˝cenimo˝ tuje izvajalce, ne glede na njihovo ˝izvirnost˝ in ˝kvaliteto˝…

  3. dekle iz italijanske restavracije, London 2000 pravi:

    Zdravo, Tadej
    Če bi imela tvoj mail, bi v vseh teh letih že zdavnaj prej prisala. Vselej, ko kje zasledim tvoje ime, se spomnim najinega nenavadnega srečanja… Ko si vstopil v enega mojih “elementarnih trenutkov” v skupini Hraniteljevih alter egov, hehe
    Jasna Hribernik mi je tedaj celo dala VHS, na katerem naj bila celotna reportaža iz Millenum Domea + sodogodkov… A kot zakleto, nič od omenjega, zato pa veličastne 3 minute najinega srečanja in tvoj popolnoma nepričakovan poljub.
    Vedno se mi razleze nasmešek ob tem…

    Za blog ne izdam več.
    Javi se… :)

    objem, A.

  4. pray pravi:

    ne, ne, Clovek, v tem primeru tuji izvajalci cenijo Slovenca!

  5. teresa pravi:

    Tadej,

    nekoc sem s tabo prezivela vecer ob ogledu tv Omizja, kjer bi moral nastopiti kot gost in se mi je zdelo jako imenitno, da si si zbral nadpajzl, ki je bil takrat moje domovanje…in zdaj ti pregledujes Londonske bare, jaz pa Washingtonske…in isti ti je pajzl. Jutri grem v 18th street Lounge, morda si tam celo bil, ko si pokrival ameriske volitve za BBC….bi bila vesela, ce bi se kdaj spet srecali, na 18 in Connecticut, ali pa v ljubljanskem pajzlu.

    strasno pises, sem velik fan

    teresa

  6. johannes pravi:

    joj, joj dekleta… ogromno vas je, hrepenecih po njem – tadeju…
    hrepenenja vasa bodo ostala neizpolnjena…

Komentiraj