E-knjiga bo uspešna, če…

18.04.2007 ob 15:14

“Hvala bogu, da ne govorimo o smrti avtorja ali smrti romana, ampak raje kar o smrti same knjige,” se je zahahljala Margaret Atwood na okrogli mizi o prihodnosti knjige, ki je bila sinoči v Queen Elizabeth Hall. Okrogli mizi se je sicer reklo Digitaliziraj ali umri: kakšna je prihodnost knjige?, poleg Atwoodove pa so na njej sodelovali še direktor založbe Faber & Faber in predsednik britanske zveze založnikov Stephen Page, pisatelj Andrew O’Hagan (pri Pageu je lani objavil roman Be Near Me), ter literarna urednica Timesa in pisateljica Erica Wagner, ki je pogovor vodila (v tem vrstnem redu, od leve proti desni, sedijo tudi na fotografiji). Vsi so prostodušno priznali, da so “knjižni fetišisti”. Vsi – no, skoraj vsi – v dvorani smo lahko samo prikimali.

Queen Elizabeth Hall, 17. april 2007

Stephen Page je bil precej optimističen, ker je prepričan, da knjige še ne bo tako kmalu konec. Vsaj nekaj časa bo prihodnost “še vrsto let zelo mešana”. Nenazadnje, je dejal, se še danes vozimo tudi s kolesi, čeprav je bil izumljen avto. Blogi – predvsem literarni – pa se mu zdijo imenitni, ker založnikom in urednikom ni potrebno več prebirati tako veliko slabega leposlovja in esejistike, kot so jo doslej. “Prvo rešeto je zdaj kar internet.” je dodal. Wagnerjeva je povedala, da na Timesu dobijo tudi po pet velikih vreč recenzentskih izvodov na dan, O’Hagan pa je razmišljal predvsem o vprašanju avtorskih pravic ter o tem, kako si “nekateri napačno predstavljajo demokracijo na spletu”. “Vse preprosto ne more biti kar zastonj,” se je pridušal, ter opozoril, da je tako kot pri branju tudi pri uporabi interneta potrebna izobrazba. Atwoodova je bila še najbolj brezkompromisna in zabavna. Med drugim je opozorila, da je prava literarna kritika izhaja iz svetopisemske eksegeze, žurnalistično ocenjevanje knjig pa ni nič drugega kot “vaški pogovor ob vodnjaku in opravljanje”: “Recimo po poroki. Saj veste, krasno obleko je imela, ampak čevlji, vam rečem…” Poleg tega pa je prepričana, da bo e-knjiga, torej elektronska knjiga, imela prihodnost, ampak ”samo v primeru, če bo čimbolj podobna sedanjim knigam”. “Še najbolje bi bilo, če bi lahko v njej ali na njej tudi neko obračali liste. To bi bil zadetek v črno,” je pribila. Prihodnost torej bo.   

  • Share/Bookmark
 

22 komentarjev na “E-knjiga bo uspešna, če…”

  1. Saša pravi:

    In tako si bom v posteljo vzela laptop …. :)

  2. šuši šuši pravi:

    platnice pa ne bodo več dišale in ne bom mogla pihat z listi :( hočem ta prave knjige :D

  3. london london pravi:

    Hmmmm..vsaj jaz sem mnenja, naj knjiga ostane knjiga taka kot je. Ne morem si predstavljati brati knjigo iz ekrana… Ce naprimer na internetu zasledim kaksen daljsi tekst, si ga raje sprintam in ga berem iz listov. Na ta nacin lazje vspostavim stik z branim tekstom…( mogoce le navada?) Ne ne nikakor. Zadnje kar sem se daljsega trudil brati, je bila knjiga Ane Jud na internetu. Ni slo. No ja – verjetno tudi zaradi same vsebine. Me pa zanima, kaksen bo odziv na knjigo B. Gradisnika… Se bojim da ne taksen, kot sam pricakuje.

  4. Urška Urška pravi:

    Zelena sem. Ni fer, res ni fer! Jaz bi TUDI rada poslušala Margaret Atwood!
    Kar se tiče branja knjig s prenosnika v postelji, sem to, seveda, tudi že počela (tako sem na primer brala nekaj Dickensa in Dostojevskega). Veliko zastonjskih e-knjig nudi na primer spletno mesto Project Guttenberg, če ga kdo slučajno še ne pozna. Drugače sem v postelji sicer rajši s staromodnimi knjigami, ampak včasih sem enostavno prelena, da bi šla v knjižnico ali v knjigarno :)
    Je pa zato zelo fajn imeti v digitalni obliki razne slovarje (nazadnje sem recimo kupila prek interneta e-slovar Oxford Collocations Dictionary), pa recimo Sveto pismo, etc. Sploh pa pridejo raznorazne digitalne knjige zelo prav, kadar iščemo v neki knjigi točno določeno misel, pa ne vemo točno na kateri strani bi jo iskali.

  5. Urška Urška pravi:

    Aja, še nekaj je treba priznati: tudi ko v postelji prebiram e-knjige na prenosniku ne gre brez knjig iz mesa in krvi papirja in črnila. Ker je treba pod prenosnik seveda dati trdno podlago, če ne želimo, da se mašina pregreje. Tako da res ne moremo govoriti o smrti knjige :)))

  6. Hirkani pravi:

    E-knjiga je pretežka za branje v postelji in da se z njo zviraš naokoli. In sveže tiskan papir tako lepo diši. Ne, mene še lep čas ne boste navlekli na e-knjige. Včasih pa prav pridejo, ko iščem kaj strokovnega, to pa ja. Ampak še to si ponavadi sprintamnatisnem, da potem doma lahko čečkam po listih.

  7. Urška Urška pravi:

    Ja, Hirkani, to imaš pa prav; po takšnem branju me vse malo boli. Ampak, kot pravi Silas v The Da Vinci Code: Pain is Good. :)
    Mislim pa, da bi se dalo ta problem za tiste, ki niste pripravljeni trpeti za višje cilje, elegantno rešiti s kakšno zložljivo poličko, ki bi bila pritrjena na steno ali na strop in bi jo potegnili predse, tako da bi lahko lepo brali leže s privzdignjenim vzglavjem in prenosnikom pred sabo, torej brez zoprnega zviranja, po uporabi pa bi poličko lepo zložili/dvignili nazaj v nemoteč položaj. Kar se pa tiče vonja, je pa meni recimo tudi zelo všeč vonj po vročih procesorjih. Ali pa po novih računalnikih.

  8. hirkani hirkani pravi:

    Ampak Urškaaaa: ko bereš dobro napeto knjigo, se enkrat zvrneš na hrbet, enkrat na levi bok, nato na desni bok, pa malo na trebuh,… prenosna polička bi morala bit na fedrih, da bi prišla vse naokoli :)

    Jep, vroči računalniki tudi lepo dišijo, to je res.

  9. Urška Urška pravi:

    Hirkani: ne na boku! Ni dobro! Tudi z navadnimi knjigami ne. Namreč, če si glavo naslanjaš na roko, oprto na komolec, ti roka prejkoslej zaspi; če pa imaš glavo položeno na vzglavje, pa moraš imeti tudi knjigo obrnjeno postrani in potem ti po določenem času – vsaj meni – začnejo “vrstice kar nekam padati s strani”. Upam, da se to dogaja tudi vam in da ne bom zdaj videti še bolj čudna, kot sem v resnici :)

  10. ambala pravi:

    Čudna čudna! hehe…

    Super predavanje!! fouš! Sem totalni knjigofil in obožujem tiskane zadeve. Vonj, občutek, ko prvič odpreš knjigo, ko ji zlomiš hrbtenico (čeprav sam tekmujem s sabo, kdaj se bo to zgodilo in upam, da čimkasneje ali pa sploh ne), listanje… čečkanje, podčrtavanje lepih odstavkov. Branje na vlaku (nemogoče z laptopom). Sem tak kot London, ki si stvari natisne. Ne morem brat na netu. Čeprav na cajteng sem se pa kr navadu. Upam, in menim, da knjige ne bodo izumrle še dolgo!!

  11. Okapi pravi:

    Prenosnik res ni narejen za branje e-knjig, saj je prevelik. Zato pa so zepni racunalniki, recimo palmov Tungsten T3, za to izjemno prirocni. V postelji, na vlaku ali kjerkoli. So manjsi in lazji od knjige, “listanje” je enostavnejse, beres lahko v temi, v zep lahko vtaknes celo knjizno polico …
    Ko se otreses predsodkov in enkrat poskusis, postane papir preteklost.

    O.

  12. buba švabe buba švabe pravi:

    Zanimivo, kako 99% ljudi ob besedi e-knjiga pomisli na branje besedila na namiznem ali v najboljšem primeru prenosnem računalniku (po vsej verjetnosti še celo v MS Wordu), potem pa rečejo, da to pa že ne bo šlo. To je približno tako, kot če bi človeku ponujal računalnik, on pa bi se branil z argumenti, da nima dovolj velikega hangarja, kamor bi ga postavil. Saj danes za računalnik ne rabiš letalskega hangarja. Tako je bilo pred 50 leti.

    Podobno je z e-knjigami. Vedno boljše in manjše prenosne naprave prihajajo in kmalu bomo imeli tudi prikazovalnike, ki bodo hudo podobni navadnemu papirju, če to slučajno že ne obstaja. Elektronski “papir” z nekaj gumbi ob strani in brezžično povezavo na internet. Lahko ga zložiš, neseš s seboj kamor hočeš, bereš kot navadno knjigo, pri tem pa imaš še vse prednosti računalnika (iskanje ipd). Samo listov ne moreš obračat.

  13. tadej tadej pravi:

    Ne, knjige še zelo dolgo ne bodo šle iz prometa. To, kar pravijo Hirkani, šuši, London in ambala, je čisto res: gre za vonj – sam še vedno lahko po vonju ločim knjige iz ZDA, Britanije, Nemčije in Italije -, listanje, podčrtavanje in vse stvari, ki jih vsaj zaenkrat ne ponuja nič drugega. Najbolj hecno na okrogli mizi je bilo, ko je Atwoodova dražila Page iz Fabra, kaj naredijo z rokopisi, ki jih itak dobijo kot priponke v emajlih. “Ja, natisnemo jih,” je rekel Page. “A na obeh straneh lista ali še vedno samo po eni?” je vprašala Atwoodova. “Ne, zdaj smo že napredovali in tiskamo na obe strani.” – “Kaj pa razmak? Enojni ali dvojni?” – “Ah, to pa še kar dvojni, ker lahko uredniki dosti lažje pišejo pripombe,” je pojasnil Page. Okapija, bubo švabo (a se tako sklanja?), Sašo in Urško sicer dobro razumem: napredek ni nujno slab. In ne, Urška, nisi čudna :) Poleg tega pa so tvoji nasveti za branje zelo koristni, čeprav moram priznati, da berem v glavnem s spodvitimi nogami na kavču.

  14. Dinozaver pravi:

    Vsi našteti bralni položaji so nezdravi. Branje bi morali premakniti iz statičnega. No, morda bi lebdenje v vodi še šlo. Sicer pa si predstavljam napredek v ravno obratni smeri: ne digitalna miniaturizacija, ampak monumentalni dinamizem. Zapisi na zidovih, pločnikih, oknih, stropovih, zapisi v kamnu, betonu, jeklu, bronu, steklu,… Za začetek pa vsaj na toaletnem papirju.

  15. Okapi pravi:

    Vonj potiskanega papirja je za fetisiste. Ampak od fetisistov pisatelji v glavnem ne morejo ziveti.
    Zakaj bi kdo castil listanje, pojma nimam, podcrtavanje, oznacevanje odlomkov in pisanje zapiskov pa je s primernim bralnikom (ali bolje receno, urejevalnikom) e-knjig precej prirocnejse.
    Uredniki in lektorji, ki se vedno kracajo po papirju, in potem kupe papirjev naokoli posiljajo s kurirji, ne vedo, da ze nekaj casa obstajajo tablicni racunalniki z na dotik obcutljivimi zasloni. Odpres pdf, vzames v roke “pisalo” in enostavno pises po e-knjigi, kot bi imel pred seboj papir. Razlika je samo v tem, da lahko popravke ze naslednjo minuto vidi avtor, tiskar ali kdorkoli pac, tudi na drugem koncu sveta. In da lahko isto besedilo popravlja vec ljudi, in vsakdo lepo vidi, kaj je kdo popravil ali spremenil. In da lahko za sabo spreminjas popravke, ne da bi na papirju nastala nepregledna zmeda.

    Hocem pa povedati samo to, da napredek pac ne doleti vseh enako hitro, kar pa ne pomeni, da ne bo slej ko prej doletel vseh. Cez 50 let bodo na papirju tiskali samo se tu in tam kaksno zbirateljsko izdajo, za fetisiste papirja, ce jih bo se ostalo dovolj.

    O.

  16. ambala pravi:

    Okapi, delno se strinjam s tabo. Treba je samo definirat o kom govorimo. Če govorimo o konzumentih literarne umentnosti, potem so vse to, kar smo povedali (vonjanje, tipanje, design, podčrtavanje itn itn) sila pomembne zadeve. A ti govoriš o urednikih, kjer se pa seveda strinjam, da je najbolj ekonomično in nenazadnje ekološko uporabljati “sodobne” medije. Kamor spada tudi Adobe npr. A ti knjig ne kupujejo. On od njih živijo…

  17. Človek Človek pravi:

    Tiskana knjiga ne sme izginiti, konec koncev pa tudi smisla nima… Elektronski papir je že v izdelavi, Slovenci smo se odločili, da ga še ne potrebujemo (podjetje, ki je razvijalo patent ni dobilo vlagateljev). Zakaj nima smisla e-knjiga? Zaradi formata… V zadnjih 10h letih se je format iz zapisa z diskov ali disket, ter zaradi sistemov, ki se uporabljajo, toliko spremenil, da se že sedaj pojavljajo problemi dobivati neke podatke, ki so nastali v tem času. In glede na hitrost razvoja, se bo to še stopnjevalo… Se pravi, da bo potrebno nove knjige nastale samo v računalniški obliki vsakič sproti na novo arhivirati, vendar to ni najbolj poceni… Kot drugo pa obstojnost nekega digitalnega medija ne moremo primerjati z obstojnostjo in vzdržnostjo paprija… Ja Pop knjige se bodo izdajale v e obliki, kar je pa vrednega, pa verjetno papir… Tako kot je z glasbo… Vinilke niso izginile zaradi novega formata, ampak junk glasba ni vredna tiska….

  18. Saša pravi:

    Tadej,
    napačno razumljen moj komentar! Smeško na koncu je hotel povedati, da je spanje z laptopom skrajna neumnost. Ne, niti slučajno ne mislim knjige zamenjati s kakršnim koli elektronsko naprednim iznajdkom! Še knjiga s trdimi platnicami me pogosto moti …. in žuli, če ob dolgočasju branega, slučajno zaspim z njo pod glavo :)

  19. Urška Urška pravi:

    Ja, Saša, saj meni se že ves čas zdi, da sem malo čudna, če ne celo neumna. No, zdaj je to jasno :) Se pa sprašujem, koliko v resnici pomeni Tadejevo zagotovilo, da NISEM čudna. Verjetno približno toliko, kot če bi mi Van Gogh zagotovil, da nisem nora ;)

  20. Saša pravi:

    Joj, kakorkoli obrnem je nekdo neumen. :) Ne, Urška ti izvoli spati s komer ali čimer koli ti srce poželi. Včasih tudi laptop s trdim in močnim okvirjem prav pride ;)

  21. Anna pravi:

    Hrbtenica trpi zaradi nošenja knjig iz knjižnic po vsej možnosti bo trpela tudi zaradi e-knjige.
    Rada slišim obračanje listov tako da e-??

  22. Spletna knjigarna pravi:

    in nekaj let kasneje lahko z gotovostjo trdimo da je knjiga v stvarni obliki na nivoju vinilke

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !