Konec še enih počitnic

11.04.2007 ob 01:37

“Pa Knuta pozdravi,” je bilo rečeno v enem od zadnjih elektronskih pisem, ki sem jih dobil pred počitnicami. Seveda. Bom. “Uuuuuuuu,” pa se je cmerila neka priletna ženska, ko se je “der kleine Eisbär” priigral na našo stran svoje ograde, kjer nekaj ur na dan nastopa pred obiskovalci. Z njim se igrata dva paznika, vse skupaj pa spremlja neznosno osladen komentar. Ja, ker obiskovalci ploskajo – in vzdihujejo – se mi je zdelo, da je Knut kot kakšen sodobni plešoči medved. Ali pa da bo to postal. Je pa res, da mi je v živalskih vrtih vedno malo neprijetno. (Še najboljši so bili sicer volkovi na desni strani Knutovega igrišča, ki so se zelo očitno dolgočasili. Res, ko da bi bili iz Knjige o džungli.) V Berlin hodim od leta 1981. Zame je bil – in še vedno je – najlepši lunapark na svetu. Nekaj let sem hodil obsedeno, potem 364 dni zaljubljeno (in obsedeno), potem tri leta sploh ne (ja, tudi to je bilo obsedeno), potem pa vsako leto po enkrat. Ali dvakrat. Ali trikrat. Na daljše vikende. V glavnem je vse, kar vem o Berlinu, sežeto v vonj na postajah podzemne Wittenbergplatz in Nollendorfplatz: gosta mešanica potu, toplega, postanega zraka, bencina (ne, ne vem zakaj), tisočev ljudi na vlakih in peronih, pečenih klobas in večnih “zurück bleiben, bitte”. Po vseh žurih in par urah spanja sem v ponedeljek zvečer šel še v Kesselhaus, na koncert najnovejše “Englands Pop-Entdeckung”. Mika je bil takšen kot lanskega novembra, ko sem ga videl v Koku: ker je neskončno derivativen, je neskončno všečen. In nenevaren. Zato ni nič čudnega, da bo njegova muzika “Soundtrack des Sommers”. Zanimivo pa je, da je v vseh nemških časopisih, ki sem jih bral, Mika “öffentlich schwul”, medtem ko v britanskih o svoji spolni orientaciji “ne želi govoriti”. Če koga zanima: v soboto bodo v Columbiahalle nastopili Scissor Sisters, 9. julija pa Arctic Monkeys. V manjših lokalih pa bo menda še čisto vse, kar leze in gre po Britaniji, od Paola Nutinija in The Pigeon Detectives pa do Maximo Park in Razorlight. In Pet Shop Boys. Ja, spet me drži, da bi spakiral in se – končno – preselil v Berlin. Ne, saj ne bo trajalo dolgo. Zvečer grem na Patricka Wolfa v Astorijo. Kar verjetno pomeni, da se bom jutri hotel preseliti v Cornwall.

  • Share/Bookmark
 

14 komentarjev na “Konec še enih počitnic”

  1. Urška Urška pravi:

    Welcome back,Tadej!
    Vidim, da si se imel zelo fajn. In tisto o berlinski železniški postaji si zelo lepo napisal. Zelo poetično. Skoraj tako poetično kot so pesmi Patricka Wolfa. V meni ta fant zbudi toliko občutkov: z glasbo, besedili in — ahhh — z vzdihovanjem :) Na primer v This Weather: Hold back the years / [vzdih] / Hold back the hours / [vzdih] / I want to live / [vzdih] / To see the sun break through / These days / [vzdih] / These days / [RES globok vzdih] — Under this weather / Under this weather / Such shadows are blossoming …
    VIDIŠ, vzdihovanje je lahko tudi fajn! :) No, pa uživaj na koncertu.

  2. Dinozaver pravi:

    Oh, Tadej, nisi se ravno ukvarjal s trpljenjem in vstajenjem, kajne? Pobegnil si v Metropolis, da bi v vrvežu in hrupu grešnega mesta utišal vprašanja o hipnosti in večnosti, ki pritičejo Velikemu tednu. Kdor ni trpel, ne bo zveličan in te stvari…
    Mimogrede: ali misliš, da bodo Knuta vzgajali bonsajsko, ali bodo pustili, da odraste in postane dolgočasen, nadležen severni medved?

  3. Zvesti bralec pravi:

    Tale z vonjem je dobra. Hecno, kako se nekatere vonjave – tako prijetne kot neprijetne – zarežejo v spomin ter postanejo svojevrstne magdalenice. Zame je to pralni prašek persil: vsakič, ko ga “izboljšajo”, pišem v podjetje in se pritožim, zakaj ga za vraga ne morejo pustiti pri miru. Žalostno, ampak resnično.

  4. Smeh Smeh pravi:

    Heh.

  5. filozof pravi:

    Amm. Jaz pa nameravam bit v Berlinu za 1.maja. Kolega pravi da je fešta, pretepanje z policijo, etc. :) Uglavnem, zanima me, kako najceneje iz Ljubljane do Berlina. Letala bojda ne vozijo več, vsaj ne tista ‘ta poceni’. Vlak tudi ni ravno ugoden. Aja, no da ne dolgovezim. Greš morda tudi ti takrat, mogoče celo z avtom, potrebuješ sopotnika, sovoznika ??? :) :)

  6. ambala pravi:

    Kakšen je bil Mika live?? Odbit? Dolgočasen? Opravičil pričakovanja?

    Schwul? Who cares!

  7. Urška Urška pravi:

    Joj, zdaj vidim, da je v mojem komentarju polno netočnosti in napak. Ni bila železniška postaja ampak podzemni postaji in primerjanje prislovov s pridevniki se verjetno tudi ne spodobi. Tako je to, če se človek preveč ukvarja z vzdihovanjem :)

    Zvesti, a ti odpišejo?

  8. Zvesti bralec pravi:

    Oh, Urška, dvakrat so in potem sem mislil, da se bo začelo eno takšno zanimimivo razmerje z Lever Brothers. Potem pa so mi nehali pisati. Verjetno jim ni bilo všeč, da je bilo eno pismo napisano v verzih. Kaj pa vem :)

  9. sadie007 sadie007 pravi:

    jst bi pa klele pohvalila un tvoj članek iz zadnje Sobotne – o londonski sceni v osemdesetih … ne vem, kva me je tko prevzelo, ampak neki me je … sploh Princess Julia … sem šla po netu brskat, slikce gledat, musko dol vlečt … superca :)

  10. tadej tadej pravi:

    Pridevniki in prislovi, Urška? Pri teh stvareh sem res bolj švoh. Sicer pa je vzdihovanje super. Glasba in besedila pa še pridejo :)
    Kar se tiče trpljenja in vstajenja, Dinozaver, je pa takole: zdaj trpim. In se zelo smilim samemu sebi (pri čemer sem zelo samo). Vročina pa to. Čas za plačilo je. Vstajenje pa bo tudi prišlo. No, spodobilo bi se že. In ja, zelo mogoče je, da se bo Knut odločil, da bo za vse večne čase majhen polarni medved. Kaj pa vem, kot Oskar Matzerath, recimo.
    Ambala: Mika je lahko vse, od pevca v zakajenem kabaretu pa do entertainerja, ki sam napolni stometerski oder. Klobuk dol. Se ga splača videti. Vendar pa to še vedno ne pomeni, da mi bo njegova muzika všeč.
    Zvesti: pišeš Lever Brothers? Hahahaha. Ja, saj bi si lahko mislil.
    Filozof: na žalost ti ne morem pomagati, ker sem v Londonu. Je pa res, da 1. maj ni več tako anarhističen kot je bil, ne v Berlinu in ne tukaj.
    Hvala, sadie. Hecno je bilo, da so bile “reference” in izkušnje v Londonu in Ljubljani čisto enake. Zdaj informacije sicer očitno potujejo hitreje, vendar pa ni več pravega časa za refleksijo. Takrat pa je še bil. Po mojem.

  11. Urška Urška pravi:

    Ne, Tadej: šlo je vendar za samokritiko — poglej moj prvi komentar :) Za zbijanje vročine pa bojda pomaga sok rdeče pese.
    In Zvesti, zelo lepo, da si dopisuješ z Lever Brothers :) Ampak ne vem, zakaj si tako hitro obupal. Problem je v tem, da po mojem nisi imel pravega pristopa. Če greš na Persilovo spletno mesto, boš videl, da v zgornjem meniju med drugim piše: Dirt is good! Ti si jim pa verjetno pisal kakšne sonetke v stilu Shall I compare thee to a summer’s day, ne? Na-a. Oni hočejo PACKARIJE! :)

  12. Dinozaver pravi:

    Aha, Tadej, se pravi, da je še nekaj reda na svetu. No, pravočasno okrevaj.
    Če bo bonsajstvo Knutova odločitev, je že tako prav. Mislim pa, da se bodo namesto njega prijazno odločili njegovi krv-, pardon, skrbniki.

    Urška, zbijanje vročine pa bojda ne pomaga pri prebolevanju. ;)

  13. Centrifuzija pravi:

    Vidim, da so bili tokratni prazniki veseli za marsikoga in ne le zame. Miko sem si na repeat predvajala iz vseh možnih nosilcev zvoka, Knuta pa pač nisem videla. Vseeno je bilo velikonočno slavje osladno.
    Iz zanesljivih virov vem, da tudi Dinozaver ne more nikomur očitati netrpljenja, saj se mu ni godilo v teh praznikih prav nič hudega. Na srečo imamo vsi skupaj Odrešenika, ki je trpel za nas. Torej nam ni treba!

    Everybody’s gonna love Tadej,
    Gonna love Tadej, gonna love Tadej.

    :D

  14. blodnja pravi:

    No, vsaj enemu od naju je potem ratalo videt Knuta.

    Berlin poleg evforije povzroča tudi rahlo post-depresijo – pogrešam ga takooooooooooo zeloooooooooooooooooooooo

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !