Glasbena vzgoja
20.02.2007 ob 20:04In kaj bi vi naredili, če bi dobili vabilo, ki je pomembno oznanilo: “Pozabite na Shit Disco in Klaxons ter spoznajte Twisted Charm, najboljši (in najbolj čudaški) elektro rock bend iz Finsbury Parka”? In koliko elektro rock bendov sploh imamo v Finsbury Parku? Ali je to lokalni elektro rock za lokalne ljudi? Kdaj so Shitdisco iz svojega imena izgubili klicaj in od kdaj se pišejo narazen? In zakaj bi moral pozabiti na Klaxons? Vseeno: Twisted Charm - štirje nevrotični, karizmatični fantje - so sinoči nastopali v klubu Ghetto v Sohu. Seveda sem šel. Občinstvu je bila najbolj všeč družbeno kritična pesem Boring Lifestyles, s katero Finsbury Parku niso naredili nobene sramote, tako kot tudi z drugimi šestimi pesmimi ne. Novo? Novo! Ne vem zakaj, ampak konec februarja je zmeraj čas za glasbeno vzgojo. V nedeljo je bil na vrsti Rufus Wainwright s svojo rekreacijo Judy Garland in njenega koncerta v Carnegie Hall leta 1961. To je bil tisti koncert, ki se mu običajno reče kar “največji večer v zgodovini šovbiznisa”. Bilo je super. Včeraj so bili torej lokalni rockerji, v četrtek je NME-jev rave koktajl (Klaxons! New Young Pony Club! The Sunshine Underground! CSS!), v petek NME-jeva rock veselica (The Automatic, The View, The Horrors in Mumm-Ra), v soboto so Gossip, v nedeljo pa The Killers (ja, vem, ampak moja volja je šibka). Na lanski NME-jevi turneji so bili podobno učinkoviti We Are Scientists, Mystery Jets, Maximo Park in Arctic Monkeys, ki so se 17. februarja ustavili v Brixton Academy. Dan kasneje sem šel najprej na Sparks v Forum, potem pa še na najbolj šokantno razodetje zadnjih par let: v Koku so se namreč začele Guilty Pleasures. Guilty Pleasures - ali skrite strasti - so sicer izbruhnile na programu Seana Rowleyja na lokalnem radiu BBC London, gre pa za disko, v katerem vrtijo pesmi, za katere nam je bilo menda nerodno, da so nam všeč, zdaj pa teh potlačenih inflikcij menda ni potrebno več skrivati. Vse skupaj naj bi bilo tudi zelo osvobajajoče, ker naj bi čisto vsakdo imel kakšno skrito strast. In zato je ironija prepovedana. “Plošče mi morajo biti res všeč, da jih vrtim,” je dejal Rowley. Zato vrti Davida Essexa, Scissor Sisters in S Club S (”Don’t Stop Movin’ je zelo nedolžna pesem.”), ne pa Scorpions (”Zanič.”) in Girls Aloud. In takšne stvari. Koko je, resnici na ljubo, pokal po šivih, popularnost kluba pa je bila tako fenomenalna, da ga je Rowley hitro izvozil še v druga britanska mesta ter tujino. Potem sta hitro izšli še dve antologiji, avgusta pa je piskrček pristavil še mesečnik Q, ki je sestavil še svojo lestvico najbolj prepovedanih strasti. Na vrhu so bili Electric Light Orchestra z Livin’ Thing. V Guilty Pleasures sem bil samo enkrat. Verjetno zato, ker mora biti vsakega osvobajanja enkrat konec.
21.02.2007 ob 00:59
tadej, tadej, takole zlahka pa ne bo slo: osvobajanja je, pravis, konec - katere guilty pleasure si se pa osvobodil?
21.02.2007 ob 01:09
Ja, jaz bi tudi to hotel vedeti. Povej. Razkrij se! Zase že vem. Eros Ramazzotti, kar cel album Musica e. In Bonnie Tyler, Total Eclipse of the Heart. Popolnoma neironično. Le kako bi si lahko kdo predstavljal, da je besedilo, ki gre “res te potrebujem nocoj / večnost se bo začela nocoj”, ironično? Pa še kakšna power balada iz 80. let. Te so bile odlične.
21.02.2007 ob 01:22
Aja, pri Erosu še tudi Tutte Storie. To je sicer veliko Erosa, je pa osvobojajoče. In ne, ne govorim italijansko, ampak sem nekaj pesmic vseeno naučil na pamet. Vem pa, kaj pomenijo.
21.02.2007 ob 09:45
Ha ha, a Take That in Ronan Keating tudi štejejo?
21.02.2007 ob 10:06
Kapodol, Tadej, da dohajaš te mladce! Meni je bolj domače tisto, kar imajo nalimano pod “vplivi” - Can, ESG, SY, Joy Division… S kakšnimi skritimi strastmi pa naj se pohvalim jaz? Hm… v zadnjem času mogoče odkritje oldskool Italo-disca, ki ga mešam s Samom Cookom, Mortonom Feldmanom, Mahlerjem, Motorhead in Alice Coltrane. Požrešen sem, o, Gospod…
21.02.2007 ob 11:33
Odgovor na prvo vprašanje: Poizvedel bi o njih na myspaceu ;)
21.02.2007 ob 14:00
Priznam, da sem zaradi svoje nevednosti, sel guglat in iskati vecino navedenih izvajalcev in pesmi… No kasnejsi komentarji, ki jih berem, so me malce potolazili. Tadej, ob branju tvojih zapisov, pridem veckrat do spoznanja, da sem ze kar nekaj casa nazaj, moral imeti hud karambol - s casom! :)
21.02.2007 ob 19:39
Tadej, jaz sem pa bila prepričana, da imaš popoln okus. Zdaj pa vidim, da je tudi tebi bilo zaradi nečesa dovolj nerodno, da si šel enkrat na Guilty Pleasures. Kako osvobajajoče! ;)
In Zvesti bralec, jaz ti čisto nič ne verjamem. Prosim, da posnameš vsaj eno lastno izvedbo Erosa (in to doživeto, tako da bo očitno, da pesem res razumeš), uploadaš in dodaš semle link, da lahko preverimo. Mislim, ker na blogu pa lahko človek res napiše karkoli … :)
22.02.2007 ob 12:10
Mogoče pa je to prava taktika: svoje skrite strasti razkriti nekaj dni kasneje. Pa je menda vse v redu. Zelo na hitro, ker se mi mudi. Oh. Carly Simon: You’re So Vain. Dusty Springfield: You Don’t Have To Say You Love Me. The Carpenters: Yesterday Once More. Za ta zadnjo nisem čisto ziher. To je za pray in Zvestega, seveda. Malo srečen: po mojem ja. Dinozaver: saj jih ne dohajam. Je pa vseeno luštno sodelovati. Pajrt: in točno to sem tudi naredil. London: ne se sekirat :) In Urška: ja, na blogu pa lahko človek res napiše karkoli… :)
22.02.2007 ob 16:51
aaaaaaaaaaaaaaa!!!!!!!!!!!!!
fouš fouš fouš
22.02.2007 ob 20:50
… absolute good taste ;)
23.02.2007 ob 14:51
oh, tadej, se tvoje guilty pleasures so dostojanstvene ….