Ne vem.

16.01.2007 ob 12:55

Štirje ljudje so me vprašali, ali vem, kaj za kaj gre v besedilu pesmi Golden Skans. Čeprav sem v Klaxons malo zaljubljen že skoraj leto dni, je bil odgovor vedno enak: se opravičujem, ampak ne, ne vem. Prav tako ne pomaga, da Golden Skans poslušam na zanki in da znam besedilo na pamet. Ja, in vem, da je “skan” v mitologiji severnoameriškega indijanskega plemena Lakota stvarnik. Štirje ljudje, ki - mimogrede - prav tako niso vedeli, za kaj gre? Štirje? Ali je to pomembno? Svetloba se dotakne moje roke, v sanjah o zlatih skanih / zdaj lahko pozabiš na načrte o prihodnosti / noč se dotakne moje roke z obračajočimi se zlatimi skani / iz noči in svetlobe so vsi načrti v tvoji roki zlati. In še: Odplujmo od čutov / pripeljite vse mlade / odplujmo od tam, kjer smo začeli / medtem ko čakamo, medtem ko čakamo. In še: Dvorana arhivov ali številk ali prostorov, še vedno neurejenih. / Ruševine ali relikti, učenci in mladi. Potem se prva kitica ponovi, druga pa je v pretekliku. Potem se ponovi tretja kitica, in potem še enkrat prva, ki je pravzaprav refren.

Pripis 22. januarja. “Kaj se res ne spomniš?” Gus me je pogledal še bolj pozorno, kot me je - iz zelo posebnih razlogov - gledal pred 15 leti, ko sva hodila na rejve po vseh mogočih opuščenih tovarnah in skladiščih v južnem Londonu. “Golden skans so bili tisti močni light showi, ki so zgledali kot laserji, vendar pa niso bili laserji. Zakaj pa misliš, da so Klaxons nekaj, čemur se pravi nu rave? Indijanska mistika? Hahahaha.” Včasih se ga res ne da prenašati.   

 

8 komentarjev na “Ne vem.”

  1. Urška Urška pravi:

    Štirje ljudje? Štiri strani neba, štirje elementi, štirje jezdeci apokalipse… Seveda je pomembno. Ko boš razumel, zakaj so te vprašali štirje, boš razumel besedilo ;)

  2. Zvesti bralec pravi:

    A nima tudi skan eno zvezo s štirico? Da dela vse na štiri? Tega se malo spominjam, vendar pa nimam časa preverjati. Super pesem, sicer. Jaz bi kar plesal.

  3. Urška Urška pravi:

    Zvesti bralec, jaz sem pa — brezdelna kot sem — šla o problematiki povprašat g. Vikija Pedio, ki mi je skopo škrb(in)asto odgovoril, da je po severnoameriškem izročilu stvarnik Skan res ustvaril svet v skladu s številom 4. Po drugi strani pa mi je ta eruditski gospod povedal, da je po kabalističnem izročilu Bog ustvaril svet v skladu s številom 42. Po čudnem naključju (ali pač?) je tudi avtor bloga pred kratkim dopolnil 42 let. In vsi vemo, da je 42 dokončni odgovor na življenje, vesolje in sploh vse po douglas-adamsovskem izročilu. Skratka: Tadej, bodi potrpežljiv, mogoče samo malo traja, da pridejo VSI odgovori na VSE.

  4. St. Elmo's Fire pravi:

    Ajs, kakšen pa bi bil ta svet, če bi pri/po 42. dobili odgovore na vse? :(

  5. Zvesti bralec pravi:

    Super - pripis je odličen. Ali to pomeni, da se nam ni treba več sekirati?

  6. fiore_s pravi:

    “… the title of their prettiest tune ‘Golden Skans’, named after a spectacular light-machine touted on rave flyers back in the day.”

    Vir: http://observer.guardian.co.uk/omm/reviews/story/0,,1992576,00.html

    Očitno je kolega Gus prebral kritiko Simona Reynoldsa. Je pa komad totalno absolutno zasvojljiv. BTW: tudi sam sem nehal kaditi, vendar letos.

  7. tadej tadej pravi:

    Ja, fiore, sem tudi sam videl to oceno. Hvala. Problem je samo v tem, da mi je Gus vse o golden skans povedal v petek, preden je - v nedeljo - Observer izšel s svojo mesečno glasbeno prilogo. Jaz pa sem pripisoval v ponedeljek. Razlog za to, da se Gus bolje spominja rejvov, je zelo preprost: bil je promotor in jih je tudi sam kar nekaj organiziral. Jaz se jih, iz določenih razlogov, spominjam malo slabše. Aja - če so bili v OMM do Klaxons prijazni (podobno kot v matičnem časopisu), pa jih je kritik v Guardianu polil z gnojnico. In potem na album še pljunil.

  8. fiore_s pravi:

    Potemtakem Gusova in Reynoldsova teorija drži, ker sta na isto asociacijo prišla vsak posebej.

    Me pa zanima, kako so do tega prišli Klaxons, ki - po moj presoji - nimajo več kot 20 let in so bili v času raverskega razvrata ipak premlečni, da bi ga doživeli na lastni koži. Nostalgija po časih, ki jih nisi doživel. Zato nu rave, tako kot so Weller in The Jam mitizirali modovstvo?

    Nisem ziher, da je to najbolj konstruktivno početje, je pa zato efektno.

Komentiraj