Babilon
9.01.2007 ob 03:37“Dotaknil sem se lahko stvari, ki sem si jih včasih samo predstavljal.” Fjodor Mihajlovič Dostojevski je London obiskal leta 1862, nekaj mesecev po izidu Zapiskov iz mrtvega doma. Sporazumeval se je v glavnem z rokami, ker angleško ni znal. V svojih Zimskih zapiskih o poletnih impresijah, ki so izšli leto dni kasneje v reviji Vremja, je med drugim še zapisal: “Slišal sem, da v soboto zvečer pol milijona delavcev, tako moških kot žensk, skupaj z otroci, kot morje preplavi mesto. Pritegnejo jih predvsem nekatere četrti in Gospodov dan proslavljajo vso noč do petih zjutraj. Bašejo se s hrano in pijejo kot živali. Med opijanjem do pozabe kar tekmujejo s časom. Žene ne zaostajajo za soprogi, ampak pijejo z njimi; otroci tekajo naokoli in se kobacajo med njimi.” Mesto se mu je sicer zdelo “osupljivo”: “In potem gledaš te stotisoče, milijone ljudi, ki se ponižno zgrinjajo iz vseh koncev sveta. Kot biblična slika je, kot nekaj babilonskega, kot apokaliptična prerokba, ki se odvija pred vašimi očmi.” Zanimalo ga je sicer vse, od otroške prostitucije na Haymarketu (“Deklice, stare kakšnih 12 let, te primejo za roko in povabijo, da greš z njimi.”) pa do “subtilne, preračunljive katoliške propagande”. Tudi zato ni nič čudnega, da se je rogal angleškim pesnikom, ki so peli “o lepoti pastirskih domovanj na podeželju”, popolnoma pa so prezrli “trpljenje, mučenje in otopelost” v Londonu. Vsake toliko časa ima Britanija kičaste moralistične popadke — pač zaradi pijančevanja, antisocialnega obnašanja in priseljevanja. Tako je tudi zdaj. In zato bi morali Dostojevskega ponovno prebrati že zato, da bi lahko ugotovili, da se nekatere stvari v zadnjih 150 letih niso kaj prida niso spremenile. Oziroma: da so že od nekdaj takšne. Oziroma: da so za konec sveta itak krivi že stari starši njihovih starih staršev.
9.01.2007 ob 10:55
In pred Dostojevskim je bil še kdo in pred tem še kdo: velika mesta so neskončno fascinantne greznice in legla zla. Prav zato so tudi tako zanimiva. “Kičasti moralistični popadki” - zelo resnično. Vse, čisto vse je hipokrizija.
9.01.2007 ob 11:44
Viktorijanski pesniki mogoče res niso pisali o »trpljenju, mučenju in otopelosti« v Londonu, (čeprav bi kak Rossetti lahko, glede na to, da je bil sin priseljenca, pa še antisocialni alkoholik in narkoman, ampak je verjetno preveč užival v dekadenci – no, o “lepoti pastirskih domovanj na podeželju” pa le ni pisal, kolikor vem), so pa zato pisatelji. Predvsem se spomnim na Dickensa. Je pa res, da je on to počel na zelo sentimentalno moralističen način.
9.01.2007 ob 12:33
Dickens je London gledal in podozivljal iz povsem druge perspektive kot Dostojevski. Dickens je london dihal.
9.01.2007 ob 13:59
Še mladoletnemu Tadeju se je pa od Dostojevskega vrtelo v glavi kar doma (slutnja eksodusa), ha, kdo je zdaj večji frajer?
9.01.2007 ob 15:20
Pa še to: kultura pitja je pri Britancih menda res drugačna. Prijateljica, ki živi v Londonu, mi je povedala, da »pijejo kot budale«. Kar veliko pomeni, glede na to, da je prijateljica doma iz šmarničnega vinorodnega okoliša Štajerske in je vajena vsega hudega. Sicer pa tudi sami tako mislijo.
http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/6220875.stm
9.01.2007 ob 15:47
Aha! :) Tudi jaz sem to opazil. Pa s tem ne mislim nic slabega. Zivel sem tudi v Stockholmu, pa mi lahko verjames, da je tudi tam specificna zadeva…
9.01.2007 ob 16:38
Meni se pa včasih res zdi bolj zanimivo, kako na določene stvari gledajo od zunaj - recimo kako je Dostojevski razumel London, čeprav ni znal angleško. Saj vem, da so včasih bolj površni in da nekaterih stvari ne opazijo ali celo ne razumejo, vendar pa so njihova razmišljanja dragocena. Tako, recimo, kot je Orwell zelo pronicljivo pisal o Španiji in revežih. Dostojevski je tako, če hočete, zanimiva “antiteza” domačinu Dickensu. Oba sta pa itak moralista.
9.01.2007 ob 18:11
Še nekaj glede pitja. V Sankt Peterburgu v Rusiji sem živel z Angležinjo, družil sem se precej s še dvema iz Otoka. Z Rusi smo precej hodili po razno raznih žurih itd. Opazili smo, da se ga na študentskih žurih v Veliki Britaniji in v Sloveniji popije ogromno več v primerjavi z ruskimi. “Pijemo kot budale”, kot se je izrazila Urška.
Rusi ga, seveda, tudi pijejo ogromno, samo ne tako na horuk. V petek popoldne in zvečer je srednja in zahodna Evropa obrnjena na glavo, Rusi so pa v poševnem stanju čez cel teden, če zadevo malo bolj karikiram. Ljudje na ulici s pivom v roki ob 10h dopoldne med tednom - nič neobičajnega v Rusiji. Pišem na splošno o Rusih, medtem ko se študentska populacija hoče znebiti teh alko stereotipov.
Mnogi znanci (tudi Angleži) si Ruse predstavljajo kot alkoholike, Rusi si Angleže predstavljajo kot prijetne, omikane gospe in gospode, ki pijejo čaj, hodijo v pisarniško službo in skrbno skrbijo za družino - o nogometnih huliganih še niso slišali. Seveda gre za stereotipe, resnica je nekje vmes.
http://tomo.blog.siol.net/category/rusija-2006/