Nekje drugje

Ne, seveda nočem biti zadnji, ki bo skočil na vlak debate o noveli zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov (v Sloveniji; na Škotskem so kajenje v vseh zaprtih delovnih in javnih prostorih prepovedali marca lani, na Severnem Irskem in v Walesu ga bodo aprila, v Angliji pa julija letos). Ko sem 18. januarja lani po dvajsetih letih nehal kaditi, sem naredil tisto računico, ki je Jonasov Tržačan ni naredil. Oziroma je ni naredil za Britanijo. Zavojček marlbora v trafiki ge. Patel trenutno stane 5,35 funta. Malo cenejše so v kakšni veleblagovnici, prešvercanih in ponarejenih cigaret na Holloway Road in okolici pa raje ne bi upošteval, je pa res, da so po tri funte. Pred petnajstimi leti so bile “uradne” 2,50 funta - tega se zelo dobro spomnim, ker so bile že takrat občutno dražje kot kjerkoli drugje - potem pa so se vsako leto podražile za nekaj penijev, ker so v vsakem proračunu privili trošarino. Kakorkoli že, za svoj izračun sem potem uporabil povprečne cene cigaret (tri leta 2,50, dve leti 3,50, dve leti 4,00, tri leta 4,50, tri leta 5,00 in dve leti 5,30), po en zavojček na dan, ter ugotovil, da sem pokadil približno 22.510 funtov. Užitek je bil - seveda - neprecenljiv, res pa je tudi, da za ta denar ne bi niti približno dobil ne hiše in ne stanovanja v Londonu (ne pred petnajstimi leti, še manj pa v zadnjih letih, ko cene nepremičnin samo še rastejo), čeprav bi lahko bil soliden polog za hipoteko. Zdaj bi lahko dobil polovico trisobne vrstne hiše v Nelsonu v Lancashiru (ki so bile pred tremi leti po 10.000 funtov). Všeč mi je, da so hiše vrstne (skoraj tako kot “v Trsti”, no less), ne vem pa, zakaj bi hotel živeti v Nelsonu. In v tem je, očitno, problem s takšnimi prihranki (pet let kajenja v Sloveniji v to računico ni vštetih). In če slučajno koga zanima, kako sem nehal kaditi: ne vem, kar nehal sem. In tudi nobenih odvajalnih kriz nisem imel. Verjetno pomaga, da itak zelo hitro postanem zasvojen z vsemi mogočim in se mi je očitno zdelo, da se ene zasvojenosti lahko rešim že zato, ker vem, da je nova itak za prvim vogalom.

Ja, to je ena tistih stvari v Londonu: za sneg se moraš kar podvizati, da ga ujameš. Čeprav sem se zbudil ob pol osmih, je zelo hitro kopnel. Slabo uro kasneje sem šel v park, vendar ga skoraj ni bilo več. Bil pa je še na tej tabli.

Štiriinosemdeset dni? Pa je to sploh dovolj? Slovenski Big Brother bo - po napovedih - trajal 84, britanska “zvezdniška” inačica, Celebrity Big Brother, CBB, ki je štartala 3. januarja, pa bo trajala vsega 25 dni. Zadnji teden je bil izreden: zaradi maltretiranja ene od tekmovalk ter domnevnih rasističnih napadov se je na urad za telekomunikacije, Ofcom, pritožilo 36.000 gledalcev, o Big Brotherju so razpravljali v spodnjem domu parlamenta, o njem pa so svoje - med drugimi - povedali premier, finančni minister in voditelj konservativne stranke. Kako vznemirljivo. Aja, v Indiji pa so sežigali lutke producentov Big Brotherja. In gledanost? Rekordna. Big Brother - največji resničnostni šov vseh časov. Big Brother je pojem (piše na spletni strani, na kateri vabijo k sodelovanju v slovenskem Big Brotherju). Letošnji CBB je iztiril, ko so se nekaj dni za prvimi tekmovalci v hišo vselili Jade Goody, njen fant Jack Tweed in njena mati Jackiey Budden. Goodyjeva je edina prava zvezda britanskih resničnostnih šovov: leta 2002 je sodelovala v tretji sezoni Big Brotherju ter se potem zasidrala v tabloidih in na televiziji. Buddenova je bila prva tekmovalka, ki so jo gledalci izločili, vendar pa sta zaradi Goodyjeve in njenih oddajo zapustila dva druga tekmovalca. Big Brother je kontroverzen. Pa menda ja ne. Goodyjeva je imela v zadnjem tednu dni vrsto sporov z indijsko igralko Shilpo Shetty. Razlogi so bili različni - od jušnih kock pa do bontona - vendar pa so bili, kot so trdili pri Channel 4, zgolj posledica “kulturnih razlik”. Goodyjeva je bila kot nasilnež na igrišču in je med drugim dejala, da je “Shilpa tako globoko v lastni riti, da lahko voha lastni drek”. Ker ji je to bilo očitno zelo všeč, je to ponovila trikrat. Potem se je vprašala, kako se Shilpa sploh piše: “Shilpa Fukavala? Shilpa Durupa? Shilpa Popadom?” Čeprav je bila Goodyjeva je bila najbolj histerična in glasna, pa ni bila sama. Tweed je za Shettyjevo - sicer za njenim hrbtom - dejal, da je ne mara: “Ne, ne da je ne maram. Sovražim jo.” Poleg tega je dejal, da je “Shilpa zafukana pizda”. Fotomodel Danielle Lloyd je, prav tako za njenim hrbtom, dejala, da je Shilpa “pes” in da bi morala “odjebati nazaj domov”. Shettyjeva je bila precej hladnokrvna, artikulirana ter je stisnila ustnice. Vse to naj bi sicer bilo značilno za Britance. Je pa tudi jokala. Big Brother je romantična drama o resničnem življenju. Za izločitev sta bili nominirani Shettyjeva in Goodyjeva. Gladalci so se odločili, da v hiši ostane Shettyjeva. Ja, tako kot je rekla polpismena Jackiey: “Kaj je dimela?” Tekmovalci v hiši živijo popolnoma sami in so odvisni samo drug od drugega. Na razpolago imajo le najnujnejše stvari za preživetje in ne vedo, kaj se dogaja zunaj zidov. So brez televizije, brez telefona, brez časopisov in brez stika z zunanjim svetom. Komunicirajo lahko le med seboj in z Big Brotherjem. Zaradi viharja, ki se je dvignil zaradi Jade Goody in njenega šokantno skromnega besednega zaklada, se je umaknil glani pokrovitelj, veriga prodajaln mobilnih telefonov, na Channel 4 so se odločili, da na dan izločitve v Elstreeju ne bo občinstva (ki poražence zelo glasno izžvižga), intervju z Goodyjevo pa je potekal v skoraj družinskem okolju. Big Brother je - precej očitno in prozorno - namignil Goodyjevi, da si z lumpenproletarsko teatraliko ter žalitvami z rasističnimi podtoni koplje grob. Goodyjeva je v spovednici prebledela, se začela jokati in se začela opravičevati, vendar očitno ne preveč uspešno. ”Vse to ni bilo nič mišljeno rasno. Če je bilo za Indijce tam zunaj to žaljivo, se opravičujem.” Big Brother se sprašuje: Kdo bo dovolj močan, da bo vzdržal vse pritiske skupine? Ne, bolj pomembno je, kdo bo vzdržal pritiske producentov in brutalno, neizprosno montažo oddaj. In najpomembnejše - kdo bo ostal do konca? Kdor živi v medijih, umre od medijev. To bi morali vedeti vsi, ki se odločijo za sodelovanje v Big Brotherju. CBB je letos pokopal prvo zvezdo britanskih resničnostnih šovov - ter, verjetno, tudi svojo blagovno znamko. Ali je to presenetljivo? Šef britanskega dela Endemola je Peter Bazalgette. Njegov praded Joseph Bazalgette je bil revolucionarni projektant londonske kanalizacije sredi 19. stoletja. To pa pomeni, da je pravnuk v naše domove prinesel to, kar je s pradedovo pomočjo iz njih odneslo.

Štirje ljudje so me vprašali, ali vem, kaj za kaj gre v besedilu pesmi Golden Skans. Čeprav sem v Klaxons malo zaljubljen že skoraj leto dni, je bil odgovor vedno enak: se opravičujem, ampak ne, ne vem. Prav tako ne pomaga, da Golden Skans poslušam na zanki in da znam besedilo na pamet. Ja, in vem, da je “skan” v mitologiji severnoameriškega indijanskega plemena Lakota stvarnik. Štirje ljudje, ki - mimogrede - prav tako niso vedeli, za kaj gre? Štirje? Ali je to pomembno? Svetloba se dotakne moje roke, v sanjah o zlatih skanih / zdaj lahko pozabiš na načrte o prihodnosti / noč se dotakne moje roke z obračajočimi se zlatimi skani / iz noči in svetlobe so vsi načrti v tvoji roki zlati. In še: Odplujmo od čutov / pripeljite vse mlade / odplujmo od tam, kjer smo začeli / medtem ko čakamo, medtem ko čakamo. In še: Dvorana arhivov ali številk ali prostorov, še vedno neurejenih. / Ruševine ali relikti, učenci in mladi. Potem se prva kitica ponovi, druga pa je v pretekliku. Potem se ponovi tretja kitica, in potem še enkrat prva, ki je pravzaprav refren.

Pripis 22. januarja. “Kaj se res ne spomniš?” Gus me je pogledal še bolj pozorno, kot me je - iz zelo posebnih razlogov - gledal pred 15 leti, ko sva hodila na rejve po vseh mogočih opuščenih tovarnah in skladiščih v južnem Londonu. “Golden skans so bili tisti močni light showi, ki so zgledali kot laserji, vendar pa niso bili laserji. Zakaj pa misliš, da so Klaxons nekaj, čemur se pravi nu rave? Indijanska mistika? Hahahaha.” Včasih se ga res ne da prenašati.   

“Bil sem zgrožen, vendar pa ne presenečen, ker je Britanija ponovno pogorela,” je po lanski Evroviziji dejal Morrissey. In dodal: “Zakaj pa mene niso vprašali? To se kar naprej sprašujem.” Le zakaj? Mogoče zato, ker je bil doslej bolj znan po Every Day is Like Sunday, Girlfriend in a Coma ter Heaven Knows I’m Miserable Now? Res pa je, da je v videu za You Have Killed Me položil karte na mizo in se pojavil kot pevec na Evroviziji. Oziroma Veliki nagradi za popevko Evrovizije, kot se je reklo včasih. Oziroma Evrosongu, kot se pravi zdaj. Skratka, na BBC-ju se se letos odločili, da bodo Morrisseyja prijeli za besedo. Lani je bila Britanija namreč 19., leta 2005 22., 2004 13., leta 2003 pa je bila zadnja, na 26. mestu. Tiskovna predstavnica zavoda je poudarila, da “trenutno ni še nič potrjeno.” Le zakaj ne? Ker Britanija zaradi Iraka ne bo zmagala - tudi če bi prispevala novo Poupée de cire, poupée de son - se previdnost res ne splača. In zato bi bilo najboljše, če se projekta lotijo s težkim topništvom. Recimo takole: na odru je dvajset kraljičinih gardistov, zavitih v britanske zastave. Iz umetne megle, ki se vije za njimi, bos in v smokingu prikoraka Morrissey. Potem se oglasijo bobni v noči, Morrissey pa začne peti o: bolezni norih krav, škandalih v kraljevski družini, pozabljenih angleških dramah iz 50. let minulega stoletja, Jade Goody, nekem verističnem pesniku, Tonyju Blairu in energetskih kristalih njegove soproge, davčnih olajšavah za milijarderje, postimperialističnih grozotah v Afganistanu in Iraku, Sandie Shaw ter nekdanjemu bobnarju Smithsov Mikeu Joyceu, ki je ves čas govoril in nikoli nič povedal. Refren? Nič ni boljšega kot malo avtodestruktivnosti. Glasba? Bombastični glam. Naslov? Kaj o perfidnem Albionu, da bi bile stvari bolj jasne. In potem rdeče-belo-modri ognjemet, med katerim si Morrisey sleče smoking in ga vrže v občinstvo. Tudi njegova srajca je rdeče-belo-modra. Zmaga?  

“Dotaknil sem se lahko stvari, ki sem si jih včasih samo predstavljal.” Fjodor Mihajlovič Dostojevski je London obiskal leta 1862, nekaj mesecev po izidu Zapiskov iz mrtvega doma. Sporazumeval se je v glavnem z rokami, ker angleško ni znal. V svojih Zimskih zapiskih o poletnih impresijah, ki so izšli leto dni kasneje v reviji Vremja, je med drugim še zapisal: “Slišal sem, da v soboto zvečer pol milijona delavcev, tako moških kot žensk, skupaj z otroci, kot morje preplavi mesto. Pritegnejo jih predvsem nekatere četrti in Gospodov dan proslavljajo vso noč do petih zjutraj. Bašejo se s hrano in pijejo kot živali. Med opijanjem do pozabe kar tekmujejo s časom. Žene ne zaostajajo za soprogi, ampak pijejo z njimi; otroci tekajo naokoli in se kobacajo med njimi.” Mesto se mu je sicer zdelo “osupljivo”: “In potem gledaš te stotisoče, milijone ljudi, ki se ponižno zgrinjajo iz vseh koncev sveta. Kot biblična slika je, kot nekaj babilonskega, kot apokaliptična prerokba, ki se odvija pred vašimi očmi.” Zanimalo ga je sicer vse, od otroške prostitucije na Haymarketu (“Deklice, stare kakšnih 12 let, te primejo za roko in povabijo, da greš z njimi.”) pa do “subtilne, preračunljive katoliške propagande”. Tudi zato ni nič čudnega, da se je rogal angleškim pesnikom, ki so peli “o lepoti pastirskih domovanj na podeželju”, popolnoma pa so prezrli “trpljenje, mučenje in otopelost” v Londonu. Vsake toliko časa ima Britanija kičaste moralistične popadke — pač zaradi pijančevanja, antisocialnega obnašanja in priseljevanja. Tako je tudi zdaj. In zato bi morali Dostojevskega ponovno prebrati že zato, da bi lahko ugotovili, da se nekatere stvari v zadnjih 150 letih niso kaj prida niso spremenile. Oziroma: da so že od nekdaj takšne. Oziroma: da so za konec sveta itak krivi že stari starši njihovih starih staršev.

“Takole bo,” je dejal Ken Russell. “Moja grobnica bo iz marmorja in bo takšna kot kino Odeon. V njej bodo ves čas vrteli moje filme. V njej bom nagačen na voljo vsem, ki me bodo želeli videti. Tudi moje bivše tri soproge bodo nagačene in bodo delale kot biljeterke.” V resničnostnem šovu Big Brother se res izve marsikaj. Devetinsedemdesetletni režiser Zaljubljenih žensk, Demonov, Divjega mesije, Tommyja, Lisztomanije, Valentina in Kurbe, je sicer trdil, da je sodelovanje v Big Brotherju njegova “življenska ambicija”. Če že ne v tistem pravem, poletnem, bo zdaj očitno dovolj tudi nekoliko tudi krajša, zimska inačica, v kateri si znane osebnosti prizadevajo, da bi ostale še naprej znane. In so za to še plačane: honorar je menda odvisen od slave, zato pa gre (morebitna) nagrada za prvo mesto v dobrodelne namene. Torej je itak vse v redu. Ko je Russell v sredo zvečer prišel v ”hišo” Big Brotherja, se je svojim sotekmovalcem vljudno predstavil kot “zelo star angleški filmski režiser”. Nihče ga ni poznal. Niti potem, ko je omenil Tommyja. In Demone. In Zaljubljene ženske. Podobno je bilo že ob prihodu v ”hišo”, ko horda sicer zelo odločnih navdušencev v studiju Elstree ni vedela, ali naj ga izžvižgajo ali naj mu ploskajo. Ko je zapel Singin’ in the Rain, pa so mu raje kar zaploskali. Kdo je v letošnjem, petem letniku slavnih tekmovalcev, slavnejši od njega? Donny Tourette? (Ne, kljub temu, da je pevec skupine Towers of London takoj začel vzbujati pozornost s pričesko, tesnimi belimi hlačami in golo zadnjico.) Leo Sayer? (Ne, kljub temu, da je bil lani ponovno na lestvicah.) Dirk Benedict? (Ne. The A-Team smo že vsi pozabili.) Jermaine Jackson? (Ne, kljub bratom.) Carole Malone? (Tabloidna kolumnistka, ki je pred dvema letoma tekmovalce v Big Brotherju odpravila kot “bebaste in narcisoidne kretene, obsedene s slavo”? Verjetno ne.) Jo O’Meara? (Nekdanja članica pop kombija S Club 7. Ne.) Ian “H” Watkins? (Nekdanji član pop kombija Steps, ki je v sredo oznanil tudi to, da je gej? Ne.) Shilpa Shetty? (Bollywoodska zvezda? Ne, kljub temu, da so ji producenti za sodelovanje plačali 365.000 funtov oziroma 541.000 evrov.) Ali pa Danielle Lloyd, ki so jih odvzeli naslov miss Velike Britanije, ker se je slekla za Playboy? Ali pa Cleo Rocas, nekdanja televizijska zvezda? Slava je pravi opij ljudstva. In znanih osebnosti. Pravzaprav slava ni nič drugega kot kapriciozna demonska kurba, ki jo je treba ves čas pitati. Seveda je res, da je še zgodaj, vendar pa je bil lanski letnik - poslanec George Galloway, Chantelle in nekdanji televizijski voditelj Michael Barrymore - tako grotesken, da Russella in njegove sotekmovalce čaka še veliko dela, preden jih bodo dosegli. Med nekoliko nestrpnim gledanjem letošnjega Celebrity Big Brotherja smo doslej sicer izvedeli, da glasno smrčanje Kena Russella moti Donnyja Touretta, ki sicer posteljo deli z Leoma Sayerjem (ampak samo zato, ker je ena postelja - oh, ti nabriti Big Brother! - manj kot je tekmovalcev), Sayer pa se je pritoževal, ker je Tourette spal gol. Aha. 

Pripis 8. januarja: 25-letni Patrick Brannam (umetniško ime Donny Tourette) je po vsega 48 urah splezal čez ograjo in pobegnil iz “hiše” Big Brotherja. Dober dan kasneje mu je - sicer ne čez ograjo, ampak skozi stranska vrata - sledil Ken Russell, ki so mu takrat že vsi pravili kar “stric Ken”. V ”hišo” so se namreč vselili Jade Goody, njen fant Jack in njena mati Jackiey. Goodyjeva je “ikona” in največja zvezda britanskega Big Brotherja, saj je po sodelovanju v BB3, leta 2002, menda zaslužila dva milijona funtov. Goodyjevi so “posvojili” tri tekmovalce - med njimi Russella - ki so postali člani njihove “družine”, vsi drugi pa so postali njihovi “služabniki”. Kako vznemirljivo. Zadnje besede “strica Kena” Big Brotherju so bile: “Veste, copate sem pustil pod zofo.”