Dan, ko mi je pomahala Kate Moss

12.10.2006 ob 00:36

Takole je bilo. Včeraj pozno popoldne sem odtaval na otvoritev Frieza, drugega najpomebnejšega sejma sodobne umetnosti na svetu. Malo sem zamujal, vendar pa Chris in Sarah, ki sta me čakala, nista bila preveč slabe volje. Imel sem namreč zoprn muskelfiber v nadlaktni mišici, ker sem v ponedeljek prvič v življenju boksal. O tem športu očitno še vedno vem premalo. Torej. Ko sem na Friezu skakal po krasnih instalacijah Do-Ho Suha, sem pogledal na levo in zagledal vitko žensko, ki se mi je zdela zelo znana. Zelo vitka, srednje visoka, z razmršeno umazanimi blond lasmi. Skoraj čisto v črnem, črnih čevljih, črnih nogavicah. Zelo vitka. Kljub temu, da se je pogovarjala po telefonu, je gledala naokoli. In potem sta se najina pogleda srečala. Za par sekund. In med temi par sekundami sem dvignil svojo desnico, da bi ji pomahal. Seveda, saj jo poznam… In ko je moja roka že potovala po zraku, se mi je posvetilo, da je ta zelo vitka ženska Kate Moss. Ki jo poznam samo iz fotografij in ene pesmi. In enega videa. Brez panike, menda: in kaj naj naredim? Verjetno sem se zelo bebasto zarežal, saj se je nasmehnila. In potem sem ji vseeno pomahal. S prstom je pokazala na telefon… in mi pomahala nazaj. Potem se je hitro obrnila ter, z dvema ženskama in dvema moškima za petami, izginila kot kafra. Počutil sem se malo hecno. Takšne pomote in zagate so očitno dvosmerna ulica. Šele potem sem videl, kaj si je ogledovala preden je zagledale mene: fotografijo, ki jo je Juergen Teller posnel leta 2003, kot del editoriala za majsko številko britanske Vogue. Na njej nasmejana Mossova leži pod igralno piramido hčerke Lile, v rokah pa ima torbico Matthewa Williamsona.

Brata Chapman, Frieze, 11. oktober 2006

Potem sem šel še malo po sejmu. Lej, Jude Law. Ne, ne bom več mahal. Lej, Charles Saatchi. Lej, Zaha Hadid. Ki sem jo skoraj pohodil. Hitro sem se opravičil. “Ne skrbite… Zelo vroče je,” mi je dejala. Res, zelo vroče. Soparno. Stosedemdeset galerij v velikem šotoru v Regent’s Parku. Šampanjec v potokih, lanski promet pa je bil 33 milijonov funtov (kar je bil samo vrh ledene gore poslov, ki so bili sklenjeni ob in po sejmu). Umetnost? Chris je imel prav: instalacija Mikea Nelsona je fantastična in srhljiva. Labirint sob in fotografskih temnic, v katerih se lahko, vsaj konceptualno, izgubiš. Poleg Davida Shrigleyja in Do-Ho Suha sta mi bila - kot običajno - sicer najbolj všeč brata Jake (na fotografiji levo) in Dinos Chapman (desno), ki na štandu galerije White Cube zelo po svoje, hitropotezno portretirata obiskovalce. Seansa, ki traja 15 do 20 minut, stane vsega 4.500 funtov + DDV, portretiranci pa bodo lahko portrete dobili šele po njuni razstavi v liverpoolski podružnici galerije Tate, ki bo odprta decembra. Kar pa se tiče Kate Moss: to, da me je pogledala, se mi nasmehnila in mi pomahala, se verjetno mora nekje poznati. Tako kot tudi to, da je izginila kot kafra. Menda je šla na cigareto.

 

20 komentarjev na “Dan, ko mi je pomahala Kate Moss”

  1. Dajana pravi:

    Meni ona ni simpatična, vsaj iz rumenih medijev ven ne. Tako, kot mi ni Naomi (bog se usmili te nasilnice), Victoria Beckham itd. Pa res, vse so Angležinje…No, jaz sem se pa pogovarjala z nekim igralcem iz Hollywooda, ki sem ga potem videla v eni nadaljevanki in mu žal ne vem več imena. Šmrk.

  2. mlekarca pravi:

    Who cares kakšna je v rumenem tisku. Podarila je nasmeh in Tadeju polepšala dan. In to je najpomembneje.
    Zelo luštno zapisano.

  3. kren pravi:

    Ce ti toliko pomeni ta Hollywoodar in ce ves vsaj ime filma ali kaksnega pomembnejsega igralca iz filma, gres na http://www.imdb.com in ga poisces:-) Internet ve vse;-0

  4. Marko pravi:

    Osebno se ne sekiram za rumeni tisk, tako Kate kot tudi Naomi sta verjetno v skupini žensk za katere mi žena daje zeleno luč … pa še slike bi hotela da bi lahko pokazala kakšen lover je njen mož. Sicer je članek o Kate in umetnosti, ampak ker je v komentarju omenjena Naomi - lahko me tepe celo noč, sam da mam dokaze. Eno noč s tako osebo je verjentno gorivo za EGO moškega za dolga dolga leta.

    Vprašanje :Kaj ima veze umetnostna raztava in moški, ki pri vsej zgodbi vidi le manekenke kot predmet spolnega sla ??

    Odgovor: Moj izgovor je da je spolnost tudi neke vrste umetnosti. Verjamem pa, da sem čisto povprečen glede mojih pogledov in da večji del moške populacije misli podobno.

    LP
    Marko

  5. sandra pravi:

    Jao. Pa kaj. A zdaj moram pa jaz hitro se spomnit, kdo se je meni nasmehnu, pa to napisat…A ja, Janez Janša se mi je enkrat nasmehnu. Ta se nikol ne smeje…zato. Tadej, daj njen mejl, da prečekiramo, če se je res TEBI nasmehnila…

  6. Zvesti bralec pravi:

    jaz sem ta post razumel čisto drugače kot Sandra: tudi meni se je večkrat zgpodilo, da sem nekoga pozdravil, ne da bi jih sploh dovolj dobro poznal. In kaj narediš potem? Točno tako: malo bebasto se nasmehneš in upaš, da bo minilo. Bolj zanimivo je, da se je očitno tudi Kate Moss zdelo, da ga pozna. A gre za to, TZ? Pa mlekarca ima čisto prav.

  7. ameli pravi:

    vzrok - posledica: dobila asociacijo na podoben dogodek z našim dobrim, večnim Kreslinom. Bil je v KMŠ-ju v Mb. Stala sem v t.i. “zaodrju” ;). Prišel je na kratek odmor, na pivce. Vsi so se po njem vesli, gledal je dol pro tlem in se na pol resno smehljal. Jaz pa stala tam pri zidu in nisem mogla izdavit udrenega Kreeeesliiiin!!! Potem je dvignil pogled, direkt v mojo smer, zadržala sma pogleda, jaz sem se mu nasmehnila, skomignila z rameni, on pa meni pomežiknil - uuuuu ;)

    Torej, luštno, da si jo videl. A je bil paritven pogel???? Tisti, ki traja nekaj več skund, kot bi sicer smel ;)!

    kaj se vse dogaja v metropolistkih mestih širom sveta.
    Stric je pred leti (nekaj let zapored poptoval po ZDA) v Los Angelesu spoznal tistega postavnega blondinca iz serije Beverly Hills (Ian - nekaj podobnega…) in ko je prišel domov, je bil čist “paf” - hja no, tu se pa vidi, kakšen vpliv imajo slavni, smetanasti na tiste, ki to niso :)

    se veselim še drobtinic iz tvoje strani!
    dežuje? ne? :)

  8. ameli pravi:

    se opravičujem za nakopičine gramatične napake….

    *pogel –>pogled
    *skund –>sekund itd. itd. :D

  9. ameli pravi:

    še nekaj - ti umetniki so posrečeni in obožujem jih. Spominjam se ulice pri Sacre Coeur-u (Pariz), kjer so v tišini opravljali svoje delo, zatopljeni v nekograšnji obraz, tako sproščeno, vse v duhu boemskega, počasi…a večinoma so to moški, ne? Ni nekam dost žensk vrženih v ta posel. In zdi se mi, da njim bolj paše ta “profil” - dobro delujejo tako sedeči pred platnom :)

  10. Poulette pravi:

    Mogoce si jo spominjal na Petea Dohertyja?

  11. tadej tadej pravi:

    Ja, Poulette, vsak dan v vsakem pogledu bolj spominjam na Petea Dohertyja. Črni lasje, golobrad, s suhljatimi nožicami, malo trebuha… to je očitno moj projekt za srednja leta :) Aja, muzika? Mogoče bom pa njegova cenejša, neglasbena, verzija?
    To je zanimivo, Ameli: brata Chapman s svojim slikanjem na Friezu poskušata doživeti izkušnje portretistov in krajinarjev, ki delajo (ali samo razstavljajo) na Bayswater Road, ob severnem robu Hyde Parka. Seveda občutno po svoje, ampak vseeno. Kot izkušnja je pa super, ja ;)
    Sandra: ja, jaz sem se kar odločil, da se je nasmehnila meni :) oziroma takole je - upam, da se je, ker sem drugače RES brcnil mimo.
    v rumenem tisku je - dajana in marko - veliko stvari zelo čudnih.
    Zvesti bralec in kren: hvala :)

  12. Radvanjec Radvanjec pravi:

    če bi meni pomahala…se mi zdi, da bi skup pado—….al pa ne…kaj jaz vem…..bravo ded!

  13. negazirani pravi:

    “skakal po krasnih instalacijah Do-Ho Suha”

    sicer ne poznam njegovih instalacij, ampak si zavoljo komicnosti predstavljam da si skakal na trampolinu.

  14. Lydia pravi:

    ok. super, da se ti je nasmehnila Kate Moss. Jst bi pa šla na pijačo z Bonom od U2. ker za razliko od večine celebrities vsaj ima nekaj v glavi in je eden izmed redkih ljudi, ki ga ne serje naokrog in jemlje mamila, pa za razliko od gospodične Moss ni stalni gost rehab klinikah. Aja, pa mogoče se mu ne j*** za cel svet, saj je eden izmed tistih celebrities, ki imajo neko sporočilo v sebi, jim ni vseeno, kaj se dogaja in nenazadnje se skušajo borit za svoja prepričanja.. Zato uvrščam znane ljudi med : ‘people who make a difference in this world’ ali pa ‘people who don’t give a shit’. in Gospodična Moss po mojem mnenju žal sodi med slednje. Sorry, Tadej.

  15. negazirani pravi:

    bono je pravi altruist. dokler ima miljardo na računu.

  16. wragetz pravi:

    fajn tale do-ho suh. en tak saljivc… :)

  17. wragetz pravi:

    btw. od kje sistemu pravica, da moje lepe ascii smajlije pretvarja v tehnikolor ikone… hrmpf!

  18. Position Female pravi:

    Hvala za dobro branje o “hipervitkih” ženskah v zadnji Sobotni prilogi.

  19. Jana pravi:

    Srečkovič ;-)

  20. Zvesti bralec pravi:

    sem čisto pozabil vprašati: in kakšnega mobilca je imela? :)

Komentiraj