Rekreacija

10.09.2006 ob 00:18

Skratka. Pred dvema mesecema sem prišel v naš lokalni pokriti bazen ravno v času, ko ga je zapuščalo par ducatov osnovnošolcev. Tako je pač z občinskimi bazeni. Otroci so se smejali, mahali z rokami in otresali svoje mokre lase. Naenkrat me je presunilo: plavat grem v bazen, v katerem jih je pred nekaj minutami vsaj polovica opravila malo potrebo. Ali sem jim delal krivico? Ne. To smo namreč počeli - skoraj - vsi. Že med plavanjem sem se potem odločil, da je čas za slovo. Kakšno uro ure kasneje sem, down the road, odkril prav tako 25-metrski bazen, s savnami in s telovadnico, polno trenažerjev, vsakršnih kardio naprav in prostih uteži (ki pa me ne zanimajo). Čeprav je koncern privaten, sta bazen + telovadnica cenejša od plavanja v občinskem bazenu. Ker sem precej zasvojen z zasvojenostjo, je bila stvar preprosta: določene zasvojenosti se lahko iznebiš zelo hitro, saj je popolnoma jasno, da je nova - v tem primeru “učvrstitev mišic med boki in ledji”, kot sem se uspel prepričati - takoj za prvim vogalom. Ker pa v telovadnici nisem bil več kot 20 let, v fitnes studiu pa itak nikoli, se mi vse skupaj še vedno zdi precej zanimivo. Če odštejem boljši tonus, sem se v slabih dveh mesecih naučil zelo veliko. Tako zdaj vem: rekreacija je super za mojo rahlo obsesivno-kompulzivno motnjo (že če je “moja” garderobna omarica - številka 445 - zasedena, gre vse narobe); vaje za trebušne mišice so še vedno dolgočasne; tudi tip, na katerem je izklesano vse - postava, pričeska in ledeno hladni pogled - ni popoln, saj si med vsako pavzo grize nohte; vsi fitnes inštruktorji so stari med 18 in 23 let ter so hodili v isto srednjo šolo za mlade sadiste; eden od njih, 18-letni Daniel, mi je zadnjič povedal, da sem star “glih tolk ko moj fotr”, kar ni izboljšalo mojega siceršnjega počutja; vsi, ki v 25-metrskem bazenu plavajo delfina, se samo afnajo, poleg tega pa omagajo že po dveh dolžinah; ženske so v bazenu dosti bolj tekmovalne kot moški; nekateri moški svojo možatost dokazujejo z loputanjem vrat garderobnih omaric; večina moških precej živčno čaka, da jih bo ja kdo pogledal; mešanica vonjev v garderobi je včasih zelo zadušljiva (nadaljevanje prihodnjič)

 

4 komentarjev na “Rekreacija”

  1. Hirkani pravi:

    Ah, fitnes inštruktorji. Sadisti so, res so sadisti! Mene je nazadnje en mladec vprašal, če sem metala kroglo, ker da imam tako močna stegna in ramena. Zdaj rajši laufam. Sama.

  2. Zvesti bralec pravi:

    Zelo v redu: nič boljšega kot brati jamranja nekoliko starejših občanov, ki se zgražajo nad mladimi hormonskimi bombami. Četudi bi tistemu “18-letnemu Danielu” povedal, da bo tudi sam enkrar star, ti tega ne bi verjel. In to je najlepše. Kaj pa sklece, Tadej? Palca gor :)))

  3. Bremza pravi:

    Vprašanje, pravzaprav: nikjer nisi omenil Madonne? V Londonu je imela ogromno koncertov, lahko bi tekel do Wembleya vsak večer in malo pomigal v prvi vrsti. Sem bil tam in te nisem videl. Preveč hodiš v teater, tam sva se tudi zadnjič videla…

  4. tadej tadej pravi:

    Točno tako, Hirkani, nobenih manir nimajo. So pa - no - v redu, čeprav to zveni grozno pokroviteljsko in zoprno. No ja. Tekel bi, vsekakor, samo da se mi zdi, da to počnem bolj smešno in mi je malo nerodno. Ali pa se naj ne sekiram?
    Ja, saj veš, kako je, Bremza: pri toliko obsesijah - od Arctic Monkeys, očitno, pa do, še bolj očitno, Pine Bausch ;) - se moram bolj natanko namazati in zato za Madonno kljub vsemu ni bilo časa. Tek: še vedno malo komičen, po mojem.
    Hvala, Zvesti bralec: ali si morda vedel, da so sklece moja nočna mora? “mlade hormonske bombe” - bom še kdaj uporabil, hahaha, hvala.

Komentiraj