“Nihče ne sme niti najmanj dvomiti”

17.08.2006 ob 16:42

Ja, Alamut, brez dvoma. To je ena razlaga ekstatičnega nihilizma, ki hrepeni po terorju in 72 devicah v raju. Druga razlaga pa je v romanu Tajni agent Josepha Conrada, črni komediji zmešnjav, ki je izšel leta 1907. Ruski anarhist naslovnemu junaku, dvojnemu agentu Verlocu, ki naj bi po njegovem ukazu razstrelil observatorij v Greenwichu, med drugim namreč pomembno pove: “Zdajle vam bom razložil filozofijo metanja bomb, kakor jo razumem jaz. Če hočemo danes z bombnim napadom vplivati na javno mnenje, ne sme imeti ne maščevalnega ne terorističnega značaja, temveč mora biti izključno uničevalen. Samo takšen mora biti in nihče ne sme niti najmanj dvomiti, da gre izključno za uničevanje.” Francis Wheen je to pravilo še malo razvil: življenje je zapleteno, polno konvencij, kompromisov in omejitev, teroristi pa so zasvojeni s preprosto, nezapleteno smrtjo. Zato jih obhaja občutek večvrednosti. V Tajnem agentu je v to najbolj prepričan Profesor, neopazen Američan, ki si je bombo privezal na telo, da ga ne bi odkrili. Konec? “Tudi nepodkupljivi Profesor je hodil in odvračal pogled od te osovražene množice. Nobene prihodnosti ni pred njim. Prezira jo. On je moč. V mislih je ljubkoval podobe ruševin in uničenja. Stopal je tako neznaten, nepomemben, razcapan, ubog – in strašen v naivnosti zamisli, da bo z norostjo in obupom preobrazil svet. Nihče ga ni niti pogledal. Hodil je popolnoma nesumljiv in smrtonosen, kakor kuga po ulici, prepolni ljudi.” To je nekaj najsrhljivejših stavkov v angleški književnosti. (Tajnega agenta je v slovenščino prevedel Miha Avanzo, leta 1989 pa je izšel pri Mladinski knjigi. Hvala, Andrej.)

  • Share/Bookmark
 

1 komentar na ““Nihče ne sme niti najmanj dvomiti””

  1. stranh pravi:

    :thumbsup: