Tistih sedem sekund
13.07.2006 ob 20:07Vse skupaj je sicer navaden psihocirkus, vendar pa je - precej očitno - tudi zelo hvaležna tema za vse neofreudovce iz Finsbury Parka. “Gre za francoskega nogometnega junaka,” je škotski video umetnik Douglas Gordon dejal filmu Zinedine Zidane (torej الدين زيدان), ki sta ga posnela s Philippom Parrenojem. “Je gibljivi portret iz 21. stoletja, portret moškega, ki opravlja svoje delo. Imeli smo 50 snemalcev, ki so ga s 17 kamerami snemali zelo od blizu, njegov obraz, noge. Vse smo posneli v realnem času, 90 minut in dodatek. Na koncu je Zidane izključen, ker je poskušal nekoga udariti. Perfect.” Gordon je zaslovel s svojo verzijo Hitchcockovega Psiha, 24 Hour Psycho, še pred 40. rojstnim dnevom pa si je v gumbnico pripel nagradnega trojčka, namreč britanskega turnerja (1997), Premio 2000 v Benetkah ter huga bossa v newyorškem Guggenheimu. Zdaj ima razstavo v MoMA. Film, ki si nekoliko arogantno predstavlja, da lahko samo film da umetniško kredibilnost “lepi igri”, so predvajali na letošnjem Cannesu, v britanska kina pa še ni prišel (na voljo sta sicer dve verziji, kino in galerijska). Ne, ne zato, ker bi že zastaral ali ker si je verjetno itak že vsakdo zmontiral svoj sedemsekundni film o Zidanovem obračunu z Materazzijem, čeprav je oboje verjetno res. Akcija, ne: Zidane je naredil nekaj korakov, stekel, se med tekom obrnil, počakal na Materazzija, naredil korak proti njemu in ga butnil. To je bilo tistih sedem sekund. Motiv je še vedno neujemljiv in dvoumen, ne glede na to, kaj je povedal v intervjuju za Canal Plus. Kaj pa če se je res naenkrat odločil, da ni hotel biti fetiš, ampak človek iz mesa in krvi?
17.07.2006 ob 13:10
Zakaj dikcija, da se je naenkrat odločil biti “človek iz mesa iz krvi”? Ali to nemara pomeni, da na nogometni tekmi vleče za majice, spotika in celo - kar vse je Zidane že počel in za nešportno vedenje v preteklosti že prejemal rdeče kartone - ležečemu nasprotniku da še čelno za slovo? Zidaneova kariera je polna takšnih grobosti, slovo z zadnje tekme je bilo torej popolnoma v njegovem stilu: zaradi svojega slabega značaja je odlopilno prispeval k porazu svoje reprezentance. To ni neka trenutna hiba, ampak konsistentna lastnost njegovega značaja. In kaj pomeni, da je kljub temu ali - še huje - prav zaradi tega taka osebna športni ali celo nacionalni heroj? To pomeni dolgoročni kvarni vpliv na športno kulturo in na neko nacionalno kulturo. Video umetnik D. Gordon je zato problematični umetnik. Problematičen oziroma vprašljiv zato, ker je vse skupaj samo še dodatno skomercializiral. Kar je naredil Zidane, je namreč globalna sramota, saj še v 21. stoletju v nasjlabšem pomenu goji kulturo “kruha in iger”.
18.07.2006 ob 09:07
Se popolnoma strinjam, Lale: priznati moram, da me je na začetku malo zagrabila patetika (in neprijetna sentimentalnost), ker mi je šel Materazzi bolj na živce kot Zidane, poleg tega pa smo se nekateri lahko šli vaje v slogu o tem, kako je Zidane en ubog revček, ki ga je nekdo sprovociral. Vem, vem. Zanimivo pri Gordonovem filmu je sicer prav to, da je Zidane dobil rdeči karton, ker je poskušal mahniti Villarealovega obrambnega igralca Quiqueja Alvareza. Sicer bi bilo fino, če bi lahko rekli, da je življenje končno enkrat začelo oponašati umetnost, vendar pa je res tudi to, da je bil Zidane v svoji karieri izključen štirinajstkrat. Tako pač je.