Morrissey se daje dol!!!!

24.03.2006 ob 21:24

Ali so štirje klicaji dovolj? Tretjega aprila bo izšel Morrisseyjev album Ringleader of the Tormentors. V času pisanja je sicer še vedno na myspace, prva pesem na njem je njegova tipična opereta I Will See You in Far-Off Place, druga pa Dear God, Please Help Me. O drugih pesmih kdaj drugič, zdaj samo o slednji: v njej se je namreč izkazalo, da je rimski zrak Morrisseyju pomagal pri njegovem spolnem življenju. Oziroma drugače: Morrissey, ki je zadnjih dvajset let pridigal o celibatu in vzdržnosti, za svoja spolovila pa je ob neki priložnosti dejal, da so “posledica slabe šale”, je popolnoma spremenil takt. Med sprehodom po Rimu se mu namreč posveti, da je zelo utrujen od tega, da vedno naredi pravo stvar, potem (Ljubi Bog, prosim pomagaj mi) ugotovi, da ima med nogama eksplozivna sodčka (in še enkrat zaveže Ljubi Bog, prosim pomagaj mi), v nadaljevanju ga nekdo peca (Ali boš sledil in vedel, me spoznal bolje, kot me zdaj), zapelje (In potem me je spodbudil z dlanjo na mojem kolenu. Ljubi Bog, ali se je kaj takšnega zgodilo tudi tebi?) in potem - hosana! - se je le zgodilo: zdaj tvoje noge razmikam s svojimi. Ljubi Bog, če bi lahko, bi ti pomagal. In potem še bobni, klaviature, godala ter Srce je svobodno, srce je svobodno. Hura. O fantastični produkciji Tonyja Viscontija, ki je delal s T Rex, je vse povedal že Douglas Coupland v sicer precej prevzetnem intervjuju z Morrisseyjem v Observerju, meni pa je najbolj všeč, da so violine čisto prave - ne pa sintetizirane, s kakršnimi se je podlagal na You Are the Quarry - in da jih je orkestriral Ennio Morricone. Sicer pa je najboljši verz na plošči naslednji: Jaz sem Visconti, ti ne boš nikoli Magnanijeva (You Have Killed Me). (Explosive kegs between my legs… Na severu Anglije to get your kegs off sicer pomeni dajanje dol. Ja, Morrissey to ziher ve.)

 

4 komentarjev na “Morrissey se daje dol!!!!”

  1. Tomaz pravi:

    Ohoho. To je pa novica. :)

  2. Malo tečen pravi:

    Gliha vkup štriha. Dragi Tadej, Morrissey je star 46 in je torej še starejši kot ti. (Naj te potolažim, saj je starejši tudi videti, ampak to je že druga reč.) A se ti ne zdi, da je tale seksualnost bolj ena avtorjeva pesniška svoboda? Veš kaj, po moje si jo je izmislil za potrebe svoje pešajoče, starajoče se publike? Tako za tolažbo, ne. Muzika je pa bolj no ja, poznomorrisseyevska. (Tukaj tisti v zgodnjih srednjih letih začnemo zehati in ostanejo le še postarani, opla, zvesti fani.)

  3. Tomaz pravi:

    Brez Marr-a tako ali tako ni bilo nikoli več isto; izgubila se je ostrina zvoka. Kljub temu pa Morrisey-u privoščim veselje, za katerega v večini besedil trdi, da je bil v življenju prikrajšan. Konec koncev je najbližje, kar se živi lahko približamo nebesom. :)

  4. Tadej pravi:

    Za tole o Marru, Tomaž, nisem glih ziher, je pa res, da Morrisseyjeva glasba ni zelo inovativna. No, precej enaka je, ne? Tisto o nebesih je pa zelo zelo res :)) Se pa tudi opravičujem, ker odgovarjam malo pozno: zaradi dosedanje službe sem imel druge opravke.